Nagradna igra: 3 knjige za gusarje, kuharje in otroke

Vir.

Reklamo za kakovostno novinarstvo oz. za portal Pod črto je zgoraj levo zamenjala reklama za otroško ustvarjalnost, ki male gusarje vabi k Zabavi na Izgubljenem otoku, Đubox pa vse svoje bralke in bralce poziva k sodelovanju v nagradni igri, v kateri lahko zadanete simpatično knjigico. 

Vir.

V njej boste poleg zgodbice o dveh nabritih kapitanih in simpatičnih ilustracij petletne deklice našli še ideje za takšno in drugačno otroško ustvarjanje, igre za prosti čas in za praznovanje rojstnih dni ter enostavne recepte, s pomočjo katerih bodo otroci lahko pripravili slastne gusarske jedi za pojedino na Izgubljenem otoku.

Vir.

Mali gusarji se tako s pomočjo knjigice Zabava na izgubljenem otoku spremenijo v male kuharje, ki z velikim navdušenjem pripravijo takšne in drugačne jedi po gusarskem in otroškem okusu. In kako otroci ustvarjajo v kuhinji? Kaj vse znajo pripraviti in speči? To zanima tudi nas!

Vir.

V nagradni igri Đubox v sodelovanju z blogom 220 stopinj poševno podarja 3 knjigice Zabava na izgubljenem otoku. 

Vir.

Gusarska knjiga, polna zabavnih idej, lahko postane vaša, če z nami delite predlog, kako lahko otroci pomagajo pri kuhanju in pripravi hrane, kako uživajo med mesenjem žemljic ali izdelovanjem piškotov, kako valjajo ali vlečejo testo, so beli od moke ali umazani od čokolade, s katero so pomagali okrasiti takšno in drugačno pecivo - za navdih si poglejte pripravo, peko in okraševanje čisto prave torte po otroško na blogu 220 stopinj poševno.

Vir.

Povabite svoje otroke v kuhinjo, izberite preprost recept za katerokoli jed, ki jo imajo otroci radi, pripravite piskre, žlice in vse sestavine ter se lotite kuharije, ki jo boste v sliki in besedi nato z nami delili na svojem blogu oziroma kje drugje (glej pravila). Tako boste preživeli nekaj zabavnih uric s svojimi otroki, se imeli fino, jih nekaj novega naučili in si morda prislužili tudi knjigico Zabava na izgubljenem otoku. Naj se torej kuharska zabava prične!

Vir.

Še pravila:

1. V nagradni igri lahko sodeluje vsak, ki na svojem blogu objavi avtorski prispevek o tem, kako otroci sodelujejo pri pripravi hrane in kuhanju ter pri tem upošteva vsa pravila nagradne igre (glej točko 3).

2. Sodelujejo lahko prav vsi blogerji, tudi tisti, ki (še) nimajo bloga na naši listi. Svojo idejo lahko objavite tudi na svoji spletni strani, družabnem omrežju oz. kje drugje na internetu ali nam jo pošljete na jukeboxblogs@gmail.com in bo objavljena na Đuboxu.

3.  Da bomo vedeli, da želite sodelovati v nagradni igri, mora vaš prispevek vsebovati tudi povezavi do Đuboxa in do bloga 220 stopinj poševno. Če nimate bloga na Đuboxovi listi oziroma boste svojo idejo objavili kje drugje na internetu, nam morate povezavo do predloga nujno poslati na elektronski naslov na jukeboxblogs@gmail.com.

4. Nagradna igra traja od ponedeljka, 9. junija, do srede, 25. junija, do polnoči (00:00). 

5. Od četrtka, 26. junija, do 30. junija, bo nato potekalo glasovanje, na katerem boste lahko bralci med vsemi prispelimi idejami izbrali svojega zmagovalca. Drugega zmagovalca bo izbral Đubox, tretjega pa avtorica bloga 220 stopinj poševno. Vsak od zmagovalcev bo po pošti prejel nagrado: knjigico Zabava na izgubljenem otoku.

Vir.

Akcija! :D

Vir.

Knjige za nagradno igro je prispevala njihova avtorica Urška, ki piše tudi blog 220 stopinj poševno, kjer lahko zabavo na izgubljenem otoku tudi naročite.

Nekaj novih stvari (s super novico čisto na koncu)

Vir.

Z zgornjim naslovom se je blog Moj kras in svet okrog po dolgem času premora vrnil nazaj v virtualno življenje in ga polepšal z zanimivim receptom, zabavnim videoposnetkom psičke, ki obira češnje, in predstavitvijo izdelkov iz keramike, Tereza s Teresamisu pa je včeraj zvečer objavila čisto svež posnetek za promocijo svojega bloga.

Vir.

Medtem se je blog Moj svet kuhanja in sladic preselil na novo, lastno domeno, na kateri ga bomo spremljali od sedaj naprej, Mateja Lukežič pa je ustvarila nove broške s simpatičnimi živalskimi motivi. 

Vir.

Ovca je raziskovala kolesarske in tekaške poti od Kranja pa vse do Trsta, kamor se je iz Ljubljane peš odpravil tudi Aleš Čerin z bloga Preprostost. Tolsta nutrija je odkrivala zanimive kombinacije okusov indijske kuhinje, ki diši po kardamomu, meti, ingverju in še marsičem, Špeli z bloga Culinary journey by me pa je uspelo doma pripraviti svojo najljubšo kupljeno pregreho: marcipanove rogljičke z mandlji in čokolado.

Vir.

Po novem vemo, kako se kombinira rumene hlače, ker nas je o tem podučila Tina z bloga Od glave do pet, Metamundus nas je osrečila z novo junijsko ilustracijo, na kateri je slastna jagoda, Tanja Komadina pa je z rdečimi češnjami okrasila junijsko številko Cicibana.

Vir.

Ana Baraga je ustvarila cel kupček čarobnih kuriozitet, na primer knjigatlo, ki je knjiga škatla, iz katere skoči totemska noša, s pomočjo katere se da postati žival, Julijan, sin Prav posebne mame Urške, ki ste jo spoznali tudi v zadnjem Đuboxovem intervjuju, pa si je na teku prislužil čisto pravo medaljo. 

Vir.

Danes se čisto na sveže in na novo v Ljubljani, Kranju, Kopru, Mariboru in na Ptuju začenja tudi glasbeni festival Godibodi, ki nas poziva, naj odpremo ušesa in se prepustimo dobri glasbi, na blogu Onkraj gradbišča pa vas vabijo na Divje počitnice in na odprte ure vsak četrtek, ko jih lahko obiščete na njihovem vrtičku. In če jih boste obiskali prav ta četrtek, torej jutri, nikar ne spreglejte Miše Gams, pesnice, literarne kritičarke in magistrice antropologije, ki bo s čiščenjem čevljev mimoidoče opozarjala na problematiko brezposelnosti v Sloveniji - več o gverilski akciji si preberite pri Maticu Muncu.

Vir.

Čisto za konec pa smo prihranili najboljšo novico: Danaja Lorenčič, ki je nekaj časa pisala tudi blog in se je na Đuboxu marca predstavila z intervjujem, bo danes, 4. junija, ob 18h v Mestni knjigarni Maribor in jutri, 5. junija, prav tako ob 18h v ljubljanskem Konzorciju predstavila svojo knjigo Ana v meni, v kateri se je spopadla z normami sodobnega časa, ki diktirajo perfekcionizem v vseh pogledih, zahtevajo od nas, da smo večno in zmeraj lepi, mladi, zdravi, popolni, samoiniciativni, ambiciozni, storilnostno naravnani in vitki, ob vsem tem pa še nasmejani in sproščeni, v resnici pa smo prav vsi krvavi pod kožo, zato sledenje pravljičnim idealom nikakor ni zdrav in nas lahko pahne v bolj ali manj resne težave. 

Vir.

Nekateri se borijo zgolj s pomanjkanjem časa, drugi iščejo idealni make up in seksi kopalke, tretji slabo spimo in imamo vedno večje podočnjake, četrti pa v ogledalu ne vidijo več sebe, ampak spačeno senco, ki ne ustreza njihovemu idealu. Danaja Lorenčič je v knjigi Ana v meni pogumno spregovorila o svojem življenju z anoreksijo in o tem, kako jo je premagala. 

Danaji iskrene čestitke za pogum in izdajo knjige, če se bo kakšen od Đuboxovih bralcev lotil branja, pa naj to objavi na svojem blogu oziroma naj se nam s svojim mnenjem o knjigi javi na jukeboxblogs@gmail.com.

Intervju: Prav posebna mama Urška

Foto: Urška Golob.

Prav posebna mama je mama posebnega otroka oziroma celo dveh posebnih otrok, le da je eden od njiju še malo bolj poseben: Julijan je namreč otrok s posebnimi potrebami. Urška na svojem blogu Prav posebna mama piše o tem, kako je mami, ko se ji rodi otrok, ki je drugačen od drugih, ki zahteva posebno nego, ob katerem mora biti mama pogosto tudi negovalka, medicinska sestra, fizioterapevtka in še marsikaj drugega. Ob vsem tem pa Urški uspeva najti čas tudi za druge hobije, saj zavzeto in navdušeno ne le peče, krasi slaščice in teče, ampak tudi fotografira. Poleg bloga Prav posebna mama, na katerem  recepte, poročila o teku, predvsem pa zapise in razmišljanja o življenju družine s prav posebnimi potrebami krasijo Urškine fotografije, je tako nedolgo tega začela ustvarjati še fotografski blog Special moments. Več o njem in o prav posebni mami pa v spodnjem intervjuju - uživajte v branju!

Ko smo bili majhni, smo sanjali, da bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa si najbrž ne želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog?

Sama zase lahko rečem, da imam blog morda tudi zaradi tega, da izživim svoje otroške sanje. Želela sem namreč biti pisateljica. Ogromno sem brala, to je bila moja daleč najljubša dejavnost in knjige so mi odprle pot v svet. V domišljiji je namreč  dovoljeno vse in pisatelj s svojimi besedami ustvarja svetove. Ker pa biti pisatelj dandanes pomeni nekaj čisto drugega, kot  je bilo v moji glavi pred toliko in toliko leti, sem že konec srednje šole postala blogerka. In biti bloger je še boljše kot biti pisatelj – objave so bistveno krajše (kar zelo ustreza moji minimalni vztrajnosti pri pisanju), pa še „feedback“ je ponavadi prisoten v večji meri kot v „navadni“ pisateljski službi.

Kolikokrat na dan klikneš na svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino?

Na svoj blog kliknem največ enkrat do dvakrat na dan, če imam pa kakšne druge obveznosti, ki jih je nujno treba opraviti, se pa količina preživetega časa na blogu bistveno poveča :). Svoj arhiv prebiram bolj redko – večinoma takrat, ko želim preveriti kakšne recepte ali nadaljevati kakšen prispevek (recimo o Julijanu).

O čem najraje pišeš in kaj narediš, če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za navdih?

Najraje pišem o naši posebni družini, ki je takšna zaradi sina Julijana (ima Dandy-Walker malformacijo in je težko gibalno in mentalno oviran), in o stvareh, ki mi lepšajo življenje: tek, ustvarjanje slaščic in „naredi-sam“ ustvarjanje. Ponavadi kos minitortice zelo pripomore k novi objavi na blogu, včasih sploh nimam namena karkoli napisati, pa mi kakšna kuharija res uspe in – voilá! – objava je tu. Če se mi ne da blogati ali če je že res predolgo minilo od kake objave, grem torej peč ;). Ali teč, to tudi pomaga. Zanima me tudi fotografija, zadnje čase čedalje bolj, vendar je temu namenjen poseben blog.

Kako pomembni se ti zdijo komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se iz njih pogosto razvije spletna debata?

Večinoma koristijo egu in motivaciji, da še kaj napišem. Morda so moji komentatorji preveč prizanesljivi ali pa pišem o takih temah, ki kake hude debate ne prinesejo :). Najlepše je brati besede podpore, ki jih namenjajo Julijanu. Ne rabim obsežnih spletnih debat, jaz bom vesela že tega, da bom s svojim pisanjem morda komu približala svet družine, ki ima otroka s posebnimi potrebami, in pokazala, da zmoremo precej več, kot se morda zdi na prvi pogled.

O čem najraje bereš oziroma kaj najbolj občuduješ na drugih blogih?

Najraje berem/gledam fotografske bloge, kuharske bloge, bloge drugih mamic (nekatere izmed njih tudi osebno poznam), DIY bloge … Skratka, berem vse, kar zanima tudi mene in o čemer vsaj deloma pišem tudi sama.

Kakšna blogerka boš, ko boš velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?

Plačana :). (Da ne bi tega kdo resno jemal.) Verjetno ista kot sedaj. Moj sanjski blog bi bil zbirališče potrebnih informacij za starše, ki se jim pridruži otrok s posebnimi potrebami, in navdihovalnica za vse, ki se znajdejo na mojem spletnem naslovu.

Katere tri slovenske bloge (ja, samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?

Predlagala bi blog Naredila Ana, ker enostavno občudujem vse njene kuharske kreacije, tako sladke kot tiste malo manj sladke. Rada bi izvedela tudi kaj več o Cinnamon and Thyme, ker se ne morem nagledati prečudovitih fotografij njenih jedi. Ženska v meni pa kliče po modnih nasvetih z bloga Od glave do pet – stilski nasveti so nekaj, kar pride vsaki dami prav. Tudi prav posebni mami  ;).

Najlepša hvala za odgovore!

Pravljična dežela

Maja Kastelic

Katie's Kite

Đubox se počasi prebuja in iz realnosti vrača nazaj v pravljično deželo blogov, malce nezadovljen, malce nesrečen, kot bi v enem letu delovanja iz navdušenega otročka postal nergavi najstnik, ki mu nič ni prav in ki bi najraje spremenil kar cel svet, saj z njim nikakor ni zadovoljen. Seveda ima prav po najstniško tudi težave z iskanjem smisla svojega obstoja, cele dneve ždi in tuhta, kaj naj sam s sabo, zdi se mu, da se mora spremeniti, a ne ve točno, kako naj to stori. 

Sashita

Naj začne brati duhovno literaturo ali Aristotela? Naj spremeni le svoj videz, da bo bolj bleščav in všečen drugim, ali naj sledi sam sebi, karkoli že to pomeni? Naj piše o čudovitih piškotkih, modnih oblekah, zdravi prehrani, teku ob sončnem zahodu, sončnih dnevih, o nepozabnih potovanjih, udobnih kavčih in domislenih idejah, čeprav v realnosti iz dneva v dan sedi pred računalniških zaslonom, je predvsem makarone s paradižnikovo omako, v trenirki ali pižami, ima podočnjake in star kavč, ki ni ne lep ne udoben, ter nima energije za to, da bi ga prenovil, mu zašil novo oblekico, iz njega naredil diy-blogerski projekt, ki bi ga vsi občudovali, poleg tega pa velikokrat nima energije niti za hojo, kaj šele tek, o čem naj potem piše? Naj si sijajni blogerski svet postavi za zgled ali naj vanj skuša vnesti vsaj malo tašne in drugačne realnosti?

Ovca

Seveda ni vse tako črno-belo, tak je samo Đuboxov najstniški pogled. Teta iz ozadja to dojema kot prehodno fazo v razvoju, skozi katero smo šli vsi - eni hitreje, drugi počasneje, kaj bo iz Đuboxa nastalo v prihodnosti, pa še vedno ne ve. Zdravnik ali odvetnik najbrž ne bo, politik tudi ne, niti ne manekenka ali pevka, vsekakor pa je trenutno en tak mali kritični nezadovoljnež, ki ni zadovoljen niti s sabo, kaj šele z vsem ostalim. 

Mihovc Klopotača

Kaja Deberšek

Teta iz ozadja mu permisivno pušča odprto pot in drži pesti, da iz njega kljub vsemu kaj rata. Javno priznava in se opravičuje, da je v zadnjih tednih od njega že malo dvignila roke oziroma obupala nad njim in nad njegovimi pogledi na svet, ki se večkrat ne skladajo z njenimi, ampak nato se je odločila, da poleg permisivnosti v Đuboxovo življenje uvede še malo discipline in avtoritete, zato bo moral po njeni komandi do nadaljnjega kljub temu skrbeti za slovenske bloge in jih spremljati, pa čeprav se obema zadnje čase bolj lušta po življenju stran od računalnika in izven virtualnosti, ki je sicer malo manj lepo in pravljično, zato pa toliko bolj resnično. 

Iz akvarija

Ovca

Saj ne, da bi bilo s pravljičnim kaj narobe, samo včasih je tako daleč od nepopolne resničnosti, od tega, kako živimo. Že mediji nam vsakodnevno servirajo predvsem podobe popolnosti, zato bi si človek od blogov včasih želel malo več spontanosti, brez montaže in posebnih priprav, več osebnega pogleda na svet, ki se ne bi kazal zgolj v veganstvu, paleo dieti ali pač vsejedstvu. Da ne bo pomote: resničnost je pogosto tudi lepa in taka, da se jo prav zaradi lepega splača deliti, ne da bi jo pred tem bilo treba kakorkoli dodatno aranžirati ali zaviti v celofan z lepo pentljico. Nekaj takšne resničnosti je na fotografijah, ki spremljajo zapis. Če se komu zapis zdi malo nergav ali tečen, je treba povedati, da je v bistvu njegovo osrednje sporočilo optimistično in veselo: Đubox bo!

Moosings

Čeprav je trenutno v fazi, v kateri se večino časa počuti kot Kostin mozeg, ki marsičesa ne razume, upa, da bralci razumejo vsaj to in ga bodo še naprej spremljali. Trenutno oziroma vsaj nekaj časa pač ne bo obstajal toliko zase in za teto iz ozadja, ki ga ustvarja, ampak za tiste, ki ga berejo in spremljajo. Pravzprav ne bo nič drugačen, kot je bil, poln vsega, kar se dogaja na slovenskih blogih, občasno pa vam bo v branje podtaknil tudi kaj njemu ljubega: recimo razglednico o nasilju ali zapis o Pahorjevi moškosti z Metine liste in za dodatek še mnenje Matica Munca o svobodi govora.

Đubox spi

Trenutno se Đubox spopada s krizo identitete in s počasnim uvajanjem iz brezskrbnosti v nagneteno realnost, malo krmežljavo še mežika in zdi se mu, da se na blogih čisto preveč dogaja, zato bo potreboval nekaj časa, da se spet vrne nazaj na stare tirnice. Kmalu ne pridejo le nove objave, ampak tudi nov in prav poseben intervju, izpeljati moramo glasovanje za prišleke, obuditi blog meseca in končno uvesti nove rubrike, o katerih sanjamo že od novega leta. Če imate kakšno idejo ali predlog, česa vse bi se Đubox lahko lotil, pa na dan z besedo!

Đubox, a si že živ?

Seveda, le da trenutno diham na škrge - ne zaradi številčnih obveznosti in pomanjkanja časa, ampak zaradi dopusta na morju. Ribe so še žive, čeprav malo prehaljene zaradi onesnaženja, vse ostalo pa je enako kot vedno. 

Uživajte tudi vi in se kmalu beremo!

Lep pozdrav vam pošilja

vaš Đubox

Velikonočni čas

Vir.

Vrste v trgovini so postale daljše, vozički pa zvrhano polni velikonočnih dobrot, jajca iz baterijske reje so v akciji, zmleti orehi pa so še vedno dragi. Pečejo se potice, ena orehova, ena makova, pehtranova, rožičeva, z rozinami ali brez, kokosova, pa še pinca. 

Vir.

Same dobrote, ki čez nekaj dni postanejo suhe in drobljive ter se nato še nekaj mesecev valjajo v skrinji, barvajo se pirhi in kmalu po veliki noči se pojavijo vprašanja po receptih, v katerih se da porabiti čim več trdo kuhanih jajc. 

Vir.

Mogoče bi letos velikonočne praznike zastavili malo drugače in bolj zmerno, si namesto težkih potic privoščili presno korenčkovo torto, ki jo najdete na blogu Teresamisu, kjer vas čakajo tudi mali presni pirhi s čokoladnim prelivom, ki jih bodo veseli tako otroci kot odrasli.

Vir.

Za velikonočno dekoracijo lahko naredite simpatične piščančke iz orehov, povaljanih v koruznem zdrobu - navodila za izdelavo najdete na blogu Čarovnije z male kmetije, kjer vas čaka tudi blitvin proseni narastek, ne ravno tradicionalna velikonočna, zato pa lahka jed brez glutena, ki jo zapečete skupaj s sirom in bešamelom. Tudi tega lahko pripravite brez glutena in brez laktoze: navodila zanj je prispeval DB z bloga Moj svet kuhanja in priprave sladic.

Vir.

Ana z bloga Cinnamon and Thyme je pirhe originalno okrasila kar s poštnimi znamkami, na Flip Flip Me Heidi pa najdete ideje za zabavne pirhe ter še pet idej za bolj lene in za tiste, ki bi radi pirhe okrasili čim bolj na hitro. 

Vir.

Katja s Peperminta je naredila reciklirane pirhe kar iz kapsul kave, ki jih je okrasila s papirnatimi prtički, cel kup velikonočnih idej pa je na svojem blogu zbrala tudi NaredilaAna. 

Vir.

Prazniki so priložnost, da za spremembo pomislimo na druge in ne samo nase in da kakšno potico nesemo tudi komu, ki si jo ne more privoščiti ali je ne more več speči, da pokažemo spoštovanje do hrane in jo pripravimo samo toliko, kot jo bomo zmogli pojesti. 

Vir.

So tudi priložnost, ko imamo več časa, zato se lahko kakšne spomladanske čistilne akcije v naravi, o kateri se je razpisal Kostin mozeg, ali pa zgolj razmislimo o tem, koliko smeti proizvedemo in kam jih damo, koliko kupujemo in koliko res potrebujemo, pa tudi, kaj kupujemo in če je tisto res vredno svoje cene - jajca iz baterijske reje so nekaj kar v najboljšem od vseh svetov sploh ne bi smelo obstajati, 15 evrov za ročno pobarvano vrečko pa se nam ne bi smelo zdeti veliko denarja - več o tem si preberite pri Aniti na blogu Life, style, fun.

Čas za vrtnarjenje

Vir.

Bojča z bloga Permakultura za telebane je ugotovila, da se semena pred sajenjem splača namakati, utrinke pomladanskega vrta in priprave potk okrog gredic pa si lahko pogledate na blogu Kuhaj z mano.

Reklama za kakovostno novinarstvo

Medtem ko Vale z bloga in kmetije Naš raj v sklepnem stavku zapisa o super (dragih) živilih in super (dragih) oljih ugotavlja, da so mediji nezdravi, in medtem ko se mora bodoča generalna direktorica RTV-ja Nataša Pirc Musar spotikati ob polena, ki ji letijo pod noge, še preden je sploh nastopila mandat in začela uvajati obljubljene spremembe (poslušajte intervju z njo na Metini listi), mi še vedno verjamemo v kakovostno novinarstvo. Da ga bo še več kljub kriznim časom, zaradi katerih za vse kakovostno na vseh koncih in krajih zmanjkuje denarja, smo se odločili, da mu naredimo malo reklame. 

Naslednjih 14 dni bo Đubox krasila reklama za kakovostno novinarstvo oziroma za spletni portal Pod črto, na katerem najdete odlične, predvsem pa poglobljene in analitične članke, ki se lotevajo tematik, za katere v drugih medijih ni vedno dovolj prostora ali pa se jih (zaradi pomanjkanja časa, interesa in denarja) lotevajo zgolj površinsko. Na portalu lahko najdete različne članke: npr. o katastrofalni varnosti spletnih portalov davkarije in notranjega ministrstva, o županih, ki so občinske posle dali sebi, občinskim svetnikom in sorodnikom, pa o nelegalnem oglaševanju, drugih nezakonitostih, o različnih nepravilnostih in o vsem, o čemer bi mediji vsekakor morali večkrat poročati.

Portal Pod črto trenutno zbira sredstva za svoj obstoj. Če si želite več kakovostnega novinarstva, ga lahko podprete z donacijo. Vsakega evra bodo veseli, mi pa držimo pesti, da jim uspe!

Koncerti in večerje

Jararaja danes zvečer, 10. 4., v Novem mestu premierno predstavlja Trubarja in druge trubadurje slovenske kulture - več informacij dobite na Celinkinem blogu, na Flip Flip Me Heidi pa nas jutri, 11. 4., vabijo v Menzo pri koritu v Ljubljani na koncert, na katerem se bo zbiral denar za humanitarno odpravo medicincev na Madagaskar.

 

Vir.



Prav tako v petek, 11. 4., ste vabljeni tudi na morsko večerjo v izložbo k Naturščku, sicer pa se je zadnje dni na blogih veliko jedlo: Pretty Mary je obiskala Teden restavracij, DB pa je spekel narastek iz zelenjave in ajdove kaše.



Vir.

Na blogu Spinal Fluid si lahko ogledate fotogenični paleo brunch iz Berlina, domače paleo zajtrke, ki bi bili lahko tudi večerje, malice ali kosila, pa je cel teden pridno slikala Špela z bloga Retrospektiva.

 

Vir.

Vanja z bloga Ena leva, ena desna je spekla kruh z orehi, NaredilaAna pa takšnega s pirine polnozrnate moke - oba kruha lahko obogatite z domačim namazom: s tistim, ki ga je iz grškega fižola pripravil Napo z bloga Kruh in vino, ali pa z namazom iz regrata, ki ga dobite pri Vale na kmetiji Naš Raj - oba morata biti odlična.

Vir.

Za fotogenične grižljaje v obliki simpatičnih piščančkov je poskrbela Prav posebna mama, vsi tisti, ki ta teden niste tako dobro jedli kot zgoraj omenjeni blogerji, pa lahko svoj teden - prosto po Pižami - imenujete Teden neizživetih priložnosti. Če ga želite izpopolniti, to lahko storite tako, da si ukradete košček časa za poezijo na blogu Mami Sandre, ali pa naredite mini dobro delo: rešite anketo Meta dekleta, lahko pa tudi lajkate spodnjo sliko - več o tem na blogu Kaje Deberšek.

 

Vir.

 

Blejske hišice na drevesih

Vir.

Zanimiva ideja in zagotovo boljša rešitev za slovenski turizem kot veliki hotelski kompleksi: lesene hišice na drevesih in šotor s pomolom nad slapom rečice - fotografijo je posnel Jošt Gantar, več pa jih najdete na njegovem blogu.

Slon iz enega samega kosa papirja

Vir.

Za izdelavo papirnatega origami slona v naravni velikosti potrebujete 15 x 15 m velik papir, 12-člansko ekipo in vsaj 4 tedne: več o zanimivem umetniškem projektu pa na blogu Flip Flip Me Heidi.

Fina nagradna igra

Vir.

Na blogu Lavivavera vas čaka nagradna igra, v kateri lahko z nekaj sreče dobite fino pomladansko ogrlico Fino Fino.

Tudi sonce ne pomaga

Vir.

Naslov je malček prenapihnjen, ker sonce včasih pride še kako prav, kljub temu pa prav vsak zvečer, ko sonce že potone tja nekam v tri krasne oz. za Alpe, da na naši strani ostane le mrakobna sivina, ki jo še tako močan veter ne odpihne stran, ne moremo, da ne bi odložili sončnih očal in se zazrli v precej depresivno resničnost, s katero se je v svojih Dnevnikih volivca soočil Matic Munc: do sedaj jih je nastalo kar 10, v njih pa ni naredil le pregleda vseh možnosti, ki jih boste lahko obkrožili na majskih volitvah v evropski parlament, ni le pokazal s prstom na napake in pomanjkljivosti programov strank in njihovih kandidatov, ampak se je dotaknil tudi utopičnosti UTD-ja, zagovornikov kajenja trave v medicinske namene, pri katerih gre največkrat zgolj za iskanje užitka, ter elektronskega glasovanja oz. volitev.  

Vir.

Če vam ni do branja, ker se vam kljub oblačnosti in dežnim kapljam mudi na sprehod ali pa vas čaka tradicionalno sobotno sesanje, morda tek, štihanje vrta, priprava visoke grede (več o njej na blogu Preprostost) ali morda priprava na gojenje gob (več o tem na Čarovnijah z male kmetije), potem lahko združite prijetno s koristnim (ali koristno s koristnim) in si v ušesa med delom/športom našaltate oddajo EU Si Ti na Radiu Študent, ki se na precej luciden način sooča prav s problematiko elektronske demokracije oz. politične participacije na internetu. Seveda lahko namesto zanimive oddaje poslušate tudi zvok sesalca ali pa soseda, ki žaga drva, lahko pa se tudi cel dan jezite nad slovenskimi sodišči, ki jim je treba kot Miklavžu, Dedku Mrazu in Božičku samo obljubiti, da boste pridni - o Vitanu Malu, ki je bil obsojen na smešno nizko kazen, se je razpisal Nergač, na odločitev sodišča pa je bil jezen tudi Kostin Mozeg. Da nam manjka junakov, ki bi brez izgovorov kaj konkretnega naredili, se je razpisal Nara, prijazni bralec pa je pod njegovo objavo dodal še pesem Roll the dice Charlesa Bukowskega. Na to, da v tej državi marsikaj ne štima, pa je na duhovit način opozorila tudi Čezvesoljska Zombi Cerkev blaženega zvonjenja, ki razglaša stanovanja vseh njenih članov za sakralne objekte, za katere ni treba plačevati nepremičninskega davka - več pri Hadu.

Danes toliko, kuhali in pekli bomo pa kdaj drugič.