Življenje na rodni grudi ni potica, čeprav nam tradicija že od časa Marije Terezije z žuljavimi rokami poleg cankarijanske kave namesto kruha mesi prav to: orehove, potratne, pehrtanove potice, medtem ko se na Dunaju kava pije v kavarnah, poleg pa se s srebrno žličko je saherca z veliko smetane, mmmm, kako fino, le da je potica zastonj in jo je veliko, miza se šibi pod kosi tiste iz skrinje, pa tiste že malo suhe in one iz trgovine, "Dajte še en kos!" nam govorijo, medtem ko nam za majhen košček saherce zaračunajo velike denarce, pač, tako je: če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj. O tem, kje je boljše in kako sladko se živi v neizprosni tujini se bodo v ponedeljek, 20. 5., ob 17 uri in v sredo, 29. 5. ob 18 uri pogovarjali na II. gimnaziji Maribor, o Avstriji kot obljubljeni deželi, kjer se cedita med in ..., no, pravzprav dunajci in saherce s smetano, in domačih logih z okusom po orehovi potici - o tem si lahko prebrete tudi pri Danaji, ki je nekaj časa živela na Dunaju.
Đubox je že nekaj dni nazaj oddal svojo poročilo o doživetjih na morju oz. njegovi prenovi med prvomajskimi prazniki (prenovi morja, ne bloga;), sedaj pa je na seznam blogov na desni iz takšnih in drugačnih potepov ter popotovanj prikapljalo še cel kup objav slovenske blogerske srenje: od morskih vtisov z Vodnjana pri Mihovcu, kampiranja in plezanja na Krku pri Tini in potepanja po Lošinju na Fotogaji pa do opazovanja ptičev pri Alcessi na blogu Moosings, Helena se je vrnila z Dunaja, Napo s Kruha in vina pa se je potepal po Torinu in to popisal v zanj značilnem žmohtnem slogu, ki je glavni krivec za cedeče se sline, k čimer pa, seveda, pripomorejo tudi opisi kulinaričnih podvigov. No, včasih je slino vmes treba tudi pogoltniti in izbuljiti oči, ko se zatakneš med petelinove grebene in moda ter jetra, priželjce in možgane drugih živali v eni skledi, predvsem pa se zatakneš v lastne predsodke, nad katerimi bi se bilo treba zmrdovati veliko bolj kot nadomenjeno jedjo.
Če se je večina blogerjev potepala čez mejo, pa je Hirkani z družino obiskala Robidišče, najzahodnejšo slovensko vas, kjer se poleg ovc, domačega sira, kamnitih hiš in prijaznih ljudi, najde predvsem mir, ki ga lahko vsaj malo občutite tudi na fotografijah Robidišča, recimo spodnji:
Medtem ko se večina že staplja z rutino vsakdana in krmežljavih oči zeha v takšni ali drugačni službi, se nekateri še veselo zabavajo v daljnih krajih ob gledanju pretepanja damastov in kupa sladkih mangov tam nekje v daljni Afriki, tako kot E-migrator, drugi pa preudarjajo, ali bi sprejeli vabilo domačinov v Maliju in se utaborili na njihovem dvorišču, o čemer si lahko preberete na blogu Harmonija obstoja. Ruth iz bloga (Ne)smisel se še vedno potepa po Franciji in tamkajšnje prebivalce med drugim uči odpiranja piva z razoraznimi pripomočki: nožem, kleščami in z izvijačem, medtem ko je popotnica Iva Gruden končno doma, zato jo bomo lahko nekaj časa spremljali na njenem blogu Just eat it.
Nekateri pa so počitnice preživeli tudi doma in veselo prčkarili, tako kot Naturšček, ki nam je na svojem blogu klepetavo razložil, kaj je počel - brez kuhanja, seveda, ni šlo, kaj šele brez rib ali divjega Jadrana - že v naslednjem zapisu je z bralci delil kulinarični vodič po Korčuli - morda vam pride prav za kakšne od naslednjih počitnic.
