Preveč vsega

Vir.

Police v trgovinah vabijo k izbiri, nešteto navadnih pralnih praškov in nešteto tistih iz reklame, iste sestavine in različne cene, podobna embalaža, akcije in popusti, kartice ugodnosti, kupončki in nalepke, vrste na blagajnah, polni smetnjaki, hrana, ki ostane, kruh, ki se ne proda, knjige po en evro, majice iz Bangladeša, ki jih po dveh pranjih vržeš proč, ker se tako raztegnejo.

Pisana ponudba vsega, kar lahko imamo, kar naj bi potrebovali, čim več stvari, vedno poln hladilnik, novi laki za nohte, nove hlače in majčke, najraje cenena roba, ki ni predraga, ki se hitro strga, ki je ni škoda, če se umaže, uniči, vsak dan kaj novega, kupujemo čokoladice na blagajni, lačni marsičesa, nikakor pa ne hrane.

Vir.

Revščina se ne kaže več v tem, da nimaš, ampak v tem, kaj imaš, v razkuhanem rižu, ki ga dobiš v paketih Rdečega križa, navadnih belih testeninah namesto pirinih, v piškotih, ki niso brez glutena, brez maščobe, brez sladkorja, ki niso eko bio, v izdelkih, ki niso iz pravične trgovine, v tem, da nimaš dizajnerskih skodelic in krp, da te ni na Instagramu, ker si ne moreš privoščiti pametnega telefona, ker tvoja hrana ni videti tako stajliš, da bi se jo splačalo fotografirati, ker nimaš hudih sončnih očal in ne hodiš v trgovine pomerjat oblačil, ker nimaš vsak dan novega  laka, ker ne potuješ v zanimive kraje.

Ker nimaš možnosti izbire, ampak izbereš tisto, kar je najceneje, kar res potrebuješ, kar je nujno, da nahraniš sebe in svojo družino, nobenih papirnatih prtičkov z motivov Sneguljčice in sedmih palčkov ter ujemajočih papirnatih kozarčkov, krožničkov in slamic v vozičku neke mame, ki bojda nima denarja, zato šolske potrebščine kupuje na bone Karitasa, zraven pa še torta in kupi sladkarij. Marsikateri otrok sploh ne ve več, da tega res ne potrebuje za srečo, da se da igrati tudi brez igrač, sploh pa jih ne potrebuje toliko, kot jih ima, kaj šele bombonov in čokolad, ki jih prinese teta, ki jih prinesejo Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, soseda, prijatelji iz vrtca, babica in tako dalje.

Vir.

Imamo preveč cenenih stvari, nevrednih, nepomembnih, odvečnih – pomislite na to naslednjič, ko si boste spet zaželeli kaj kupiti, tisto, česar ne potrebujete, pa čim prej podarite naprej. Za začetek pa lahko preštejete stvari, ki jih imate, tako kot je to storil Aleš s Fotogaje.

Ubogi paradajz

Vir.

Ubogi paradajz,
ki ga v akciji prodajajo za 0,75 evra za kilo,
v vseh letnih časih, ekološkega pozimi,
ki raste v rastlinjakih, kamor ni vstopa za nikogar,
razen za nevidne sužnje, priseljence iz Afrike, 
ki živijo med smetmi, ki ga z maskami zalivajo s škropivi,
simbol potrošniške kulture,
ki ga največ pojemo v kečapih in mezgah,
ki ga gojijo pod ultravijolično svetlobo,
ubogi paradajz s klicajem,
katerega fotografijo smo zanalašč vzeli prav z Wikipedije,
popolne oblike, sijoč, v prerezu,
objekt želje in občudovanja naše sterilne in gladke kulture,
brez odvečnih listkov, gola popolnost,
poudarjena s svetlobo, na polici v trgovini,
hipermarketi so industrija,
v galerijah pa le tisti v pločevinkah,
Warholova ironija, retro estetika,
America I've given you all and now I'm nothing,
zapraviš vse v supermarketu v Kaliforniji,
kupiš kilo paradižnika in poezijo Allena Ginsberga,
v isti polivinilasti vrečki, v istem zapisu:
berite Naturščka, odkrijte Ameriko,
domač paradajz, opran od dežja,
z vrta, balkona ali okenske police,
razpokan od suše, sladek, dober,

kako klišejsko, kako trivialno.

O embalaži in papirnatih brisačkah

Vir.

V kleti se nabirajo stekleni kozarci od kompotov, od omak, od kislih kumaric in ostale vložene zelenjave - nekaj jih recikliramo za domačo proizvodnjo vloženih shrankov, jih uporabimo za druge namene, vse ostale (in ni jih malo) pa pridno nosimo na prav nič prijazno izgledajoče ekološke otoke, podobno kot ostalo embalažo, tetrapake, plastenke, konzerve, folije, plastične vrečke - vsi vemo, koliko se nabere tega že ob enem nakupu hrane, kaj šele, ko kaj prenavljaš, ko kupiš hladilnik ali računalnik - Aleš Čerin z bloga Preprostost je ugotovil, da je teža embalaže, v katero je bila zapakirana nova računalniška miška, večja, kot sam izdelek!

V zadnji objavi na blogu Preprostost pa lahko najdete zanimiv filmček o pravilni uporabi papirnatih brisač - koliko pa jih porabite pri vas?

 

Worker-killing companies

Via The Guardian.

Oblačila še nikoli niso bila tako poceni, zato jih kupujemo ne glede na njihovo slabo kvaliteto, blago, ki se po nekaj pranjih popolnoma raztegne v napačno smer (vprašajte šivilje stare šole), in šive, ki se parajo, medtem ko nevidne kemikalije, s katerimi so pobarvana, ignoriramo, jih ne opazimo, o njih ne razmišljamo. Podobno je z delavci, na katere smo mislili, ko smo brali No logo Naomi Klein, a si vseeno kupili novo poletno obleko za ceno enega kosa torte v slaščičarni v eni od priljubljenih trgovin, kjer dekleta in ženske cele dneve brskajo po velikanskih kupih poceni tekstila, doma pa iz njega hitro odrežejo listek made in Bangladesh, da jih ne bo žgečkal po vratu. Alcessa nam je kratko in jedrnato dala misliti.