Prikradla se je, pomlad

Za poetični zajtrk si lahko privoščite prebujenje ringloja na prvi fotografiji z bloga Micimici in sončno jutro Maje z Mikstejpa takoj pod njo, nato natančno preštejete kalorije vsakega koščka sadja in prav vsakega kosmiča na tretji fotografiji, ob kateri je o dietah in bližnjicah do cilja razmišljala Maja z bloga Dreamland of sky and sand, na četrti sliki pa vas čakajo narcise, ki rastejo na vrtu pri Vanji z bloga Ena leva, ena desna.  Vmes lahko na blogu In media res preverite, kako strokovno so se čiščenja lotili v parlamentu in kako so o tem poročali mediji, se pri Tini, ki surfa za nas, okužite še z navdušenjem nad takšnimi in drugačnimi aktivnostmi - od žuranja do teka in plavanja, čisto na koncu pa se pomudite še pri koščku poezije, ki ga je kot poetvit za svetovni dan poezije in za pomlad napisala Ovtsa. Njen travnik je blog v sliki in besedi, več o poetvitih pa na Metini listi.

Ženske prsi kot navdih

Vir.

Vir.

Naslov ni povezan z današnjim svetovnim dnem poezije, ki jo lahko po novem lahko tudi tvitate - več o tem na Metini listi, in ki se jo najlepše postreže s čajem (tako kot na fotografiji z bloga Tamara's Blend) in s čokoladnimi tartufi, ki jih je NaredilaAna, ampak s prav posebnim povabilom, ki smo ga dobili po elektronski pošti - ker gre za dogodek, ki se bo odvijal že naslednji teden, v torek, 25. marca, ob 10. uri, smo se odločili, da vabilo čim prej delimo z vami - če bi se dogodka radi udeležili, se namreč lahko prijavite samo še danes do 12. ure. Več na spodnji fotografiji:

Če kdo besedila slučajno ne vidi, še kopipejst (žal brez strešic):

Spostovani,

ob pricetku Praznika trnica vas v torek, 25. marca, ob 10. uri prisrcno vabimo na predstavitev projekta ‘Trnic na vsako mizo’, ki se bo odvijala v JB restavraciji na Miklosicevi cesti 17 v Ljubljani.

Podrobneje vam bomo predstavili trnic, velikoplaninski sir, posebnost kulturne dediscine pastirstva in alpske kulture v slovenskem prostoru, ki si ga na Zavodu za turizem in sport v obcini Kamnik s podporo strokovnjakov in lokalnih gostincev prizadevamo znova obuditi kot kulinaricno posebnost in ne zgolj kot skoraj pozabljen spominek.

Sir iz skute, smetane in soli, ki je okrasen s posebnimi ornamenti, so nekoc pastirji izdelovali v parih, saj s svojo obliko ponazarjajo zenske prsi. Po izrocilu naj bi jih podarjali izvoljenkam kot dokaz ljubezni in zvestobe, lahko tudi obljube zakona.

Dr. Janez Bogataj, priznani etnolog, bo trnic predstavil v zgodovinski, etnoloski in kulinaricni luci, priznani kamniski chefi, Janez Bratovz (JB), Janez Ursic (Gostilna pri planinskem orlu) in Primoz Repnik (Gostilna in penzion Repnik), pa vam bodo jedi s trnicem tudi pripravili.

Toplo dobrodosli!

Svojo prisotnost, prosimo, potrdite do petka, 21. marca, do 12. ure, na MoJcA@pasat.si ali stevilko o4o 17 17 88.

Zavod za turizem in sport v obcini Kamnik

Čarobnost megle

Vir.

K fotografiji, ki jo je posnela Sashita, sodi še besedilo, ki ga lahko prebrete pri Špiklji.

Za zajtrk pravljice, za večerjo poezija

Vir.

Za zajtrk smo vam skuhali pravljični vrt, za večerjo pa vam ponujamo pesem Wisławe Szymborske, v prevodu Rozke Štefan: našli jo boste na blogu Klitja.

Ubogi paradajz

Vir.

Ubogi paradajz,
ki ga v akciji prodajajo za 0,75 evra za kilo,
v vseh letnih časih, ekološkega pozimi,
ki raste v rastlinjakih, kamor ni vstopa za nikogar,
razen za nevidne sužnje, priseljence iz Afrike, 
ki živijo med smetmi, ki ga z maskami zalivajo s škropivi,
simbol potrošniške kulture,
ki ga največ pojemo v kečapih in mezgah,
ki ga gojijo pod ultravijolično svetlobo,
ubogi paradajz s klicajem,
katerega fotografijo smo zanalašč vzeli prav z Wikipedije,
popolne oblike, sijoč, v prerezu,
objekt želje in občudovanja naše sterilne in gladke kulture,
brez odvečnih listkov, gola popolnost,
poudarjena s svetlobo, na polici v trgovini,
hipermarketi so industrija,
v galerijah pa le tisti v pločevinkah,
Warholova ironija, retro estetika,
America I've given you all and now I'm nothing,
zapraviš vse v supermarketu v Kaliforniji,
kupiš kilo paradižnika in poezijo Allena Ginsberga,
v isti polivinilasti vrečki, v istem zapisu:
berite Naturščka, odkrijte Ameriko,
domač paradajz, opran od dežja,
z vrta, balkona ali okenske police,
razpokan od suše, sladek, dober,

kako klišejsko, kako trivialno.

Kefir za bezgove ure in živoživost

Vodni kefir z bezgom.

Kefirjeva zrnca so živa, obnovljiva, so živoživost, če si sposodimo košček Lipuševega jezika, ki ga je v svoji kritiki Poizvedovanja za imenom takole opisal Andrej Tomažin: »Po mojem branju je ta jezik zgolj sebi lastno in sebi namenjeno jecljanje, je deleuzovska prekinitev ustaljenega toka komunikacije in je njeno spodkopavanje na najsubtilnejši možen način. Jezik – ki ga tu ne moremo analizirati v globino – je pri Lipušu speljan do samega roba bralčevega razumevanja, do mej, kjer se sicer še ne dotakne joycevske razgradnje sintagme, a se ji na svojevrsten način – predvsem preko kreiranja jezikovnih novotvorb in oživljanja starih - približuje.« 

Ni vam jih treba namočiti v mleku, lahko je tudi voda, ki naj bi bila neklorirana (le kje jo dobiti?), potem pa napitku dodate še okuse poletja: Nataša z bloga Zapečenega kruha se največ pojé je tokrat dodala bezgove cvetove za bezgove ure, ampak ne takšne, kot so pri Kajetanu Koviču, bolj vesele, lahkotne, nobene grenkobe črnikastih bezgovih jagod, samo drobne bele, dišeče cvetke - vodni kefir z bezgom kot osvežujoča in zdrava pijača - ne za čas pred nevihto, ampak za čas pred poletjem, ko se nam cedijo sline po vročih dneh.

Inspiracija je erotična kot tango

Via Špikalnica.

Navdih se priplazi čisto slučajno, ko si najmanj pripravljen, pride mimo, ti pa brez svinčnika, za volanom v avtu, ta prebrisana žival inspiracije, pride in gre, le včasih pa nam ga uspe ujeti v trenutku, tako kot ga je v plesni korak tanga in poezije na svojem blogu tokrat pod tušem ujela Špiklja.