Tkivo slovenske družbe potrebuje zdravnika

Ne, ne znamo biti tako lucidni kot Simona Rebolj, zato ne bomo niti poskušali povedati na kratko vsega tistega, kar je ubesedila v tokratnem zapisu, ki je vsekakor vreden branja in premisleka: o tem, kaj potrebuje tkivo slovenske družbe, če želimo, da pacient preživi.

Naše ljubo zdravstvo

Via RŠ.

Izčrpano domače zdravstvo bi naša pametna oblast reševala tako, da bi namesto zdravstva do konca izčrpala državljane, sploh tiste, ki že tako težko prispevajo kaj v zdravstveno blagajno, tiste, ki še komaj držijo svojo glavo nad površjem, samozaposlene, prekerce, kmete, študente po 26. letu - predsednik društva Asociacija Andrej Srakar je takšne ideje pravilno označil za problematične in nesolidarne v prispevku Davčne kapljice rešitve in izčrpano domače zdravstvo na RŠ-u, izjave pa so podali tudi drugi: sploh tiste iz začetka oddaje je težko razumeti, da mislijo resno - gospa sindikalistka se jezi, češ da država preveč privilegirano podpira kmete, a dj no, sploh pa puhlice o večji enakopravnosti in pravičnosti med plačniki osnovnega zdravstvenega zavarovanja, s tem da bi brezposelni postali solidarnejši in bi plačevali enako kot zaposleni - kok kul.

Najlažje je tako: zvišati prispevke, vzeti državljanom, kar ne bo rešilo ničesar, le povzročilo še več revščine, namesto da bi, recimo, malo pometli pred lastnim pragom: ne le v zdravstvu, kjer se obračajo denarci za različne materiale, postelje in ostalo, kar se niti nujno ne uporablja oz. se preplača (tudi o tem v prispevku zgoraj), ampak tudi kje drugje - recimo pri t. i. dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, ki je že zdavnaj postalo obvezno in pomeni še dodaten strošek za državljane, medtem ko zasebne zavarovalnice, ki ga izvajajo, 6 do 10 odstotkov porabijo za svoje delovanje (javni zavod le 2 %), predvsem pa ... No, preberite si sami: o hobotnicah in pijavkah, ki so prisesane na to delovanje za javno dobro (japajade): Jaz zase, ti zame, članek Boruta Mekine v Mladini.