Romantični miti o dolgočasni enolončnici v enem loncu

Ilustracija: Iva Tratnik.

Če vas zanima, kako se kuha jota tako, da ni treba posebej skuhati zelja, posebej fižola in posebej krompirja, potem pokukajte k Naturščku, ki je krompir zamenjal z ješprenjem, joto pa skuhal v enem samem piskru, v katerega je zakuhal še malo dekonstrukcije romantičnih mitov iz 19. stoletja, saj vonj jote radi povezujemo s tistim arhaičnim označevalcem, ki se mu reče slovenskost, pa čeprav so po joti priplavali tudi drugi narodi. 

Genialna ilustracija (stereotipno, a skoraj zagotovo tudi resnično) zgarane ženičke je delo Ive Tratnik in naj predstavlja tudi povabilo na Bienale neodvisnih ilustracij, na katerem letos sicer omenjene ilustratorke ni, je pa kopica drugih: od Ane Baraga do Dunje Janković pa Biba Košmerl in celo Aphra Tesla, pa najbrž vsaj komu znan Zoran Pungerčar in še mnogi drugi, recimo Eva Lucija Kozjak, ki duhovito in kritično problematizira svet instantnih rešitev in nenehne optimizacije in neoliberalističnega upgrejdanja samega sebe in vsega okrog nas, z otroki, ki jih napihneš jih samo takrat, ko imaš zanje čas.

Vir.

Šlampasta kuharija

Vir.

Ne boste verjeli, ampak v davnih časih so ljudje kuhali tudi brez guglanja za recepti, pa tudi kuharske knjige so bile pogosto zgolj okras na polici: popolnoma na pamet in po navdihu, z nekaj sreče marsikdaj nastanejo najboljše jedi - preverite morsko paello brez natančnega recepta pri Naturščku.

Poletje v ustih

Vir.

Najprej se spravi ven iz toplega in zakurjenega prostora, ven v mrzlo jesen in pokukaj na balkon (na svojega in na tistega od Naturščka, ki se šibi pod zalogami dobre hrane) ali vrt, kaj se dogaja z začimbami. Poreži jih, za motivacijo zmečkaj med prsti in zavohaj poletje: Gregor z bloga Kuhaj z mano predlaga rožmarin, Huferka pa je belemu fižolu dodala česen, limone in pehtran ter tako naredila prav poseben poletni pire.

Mešančki kot ilustrativno gradivo (poročilo s terena)

Že od včeraj zjutraj po koščkih nastaja daljša objava, ki ji bo morda danes celo uspelo ugledati luč sveta, do takrat pa vam ponujamo v branje zanimivo poročilo o domačih vinih z vinorodnih gričev, po katerih je v raztrgani vetrovki vandral tujec po imenu Naturšček: naj bo to primer dobre prakse, kot se (pre)rado reče, ilustrativno gradivo k naslednjemu zapisu, kompleksno, a tako lahko berljivo pisanje o hrani, kajti - kaj drugega pa je vino, da steče po grlu z velikim užitkom, med vrsticami pa se besedilo razširi na podobe slovenstva v najbolj verodostojni obliki, recimo:

»So neposredni in napake so jim bliže kot popolnost. Tisti, ki se bojijo stvari samih po sebi, bodo to dojeli kot grobost. Ne potrebujejo posrednikov in vmesnikov – prospekti, recenzije, vzdihovanja in krilati traktati so za občutljive boječe duše. Gre za požirek brez analiziranja, ker je pozornost drugje. Povej Franc, te žena še sekira, ti, a veš, da bodo dvignili davek na dodano vrednost, madona, Rode da je oče?

Namesto iskanja absolutnega ali sofisticiranega gre bolj za to, da se prebiješ skozi dan. Vrhunec je spontanost, ko se po košnji odžejaš s kozarcem špricerja, poklepetaš s sosedom ali po službi zaviješ na enega.«

Ubogi paradajz

Vir.

Ubogi paradajz,
ki ga v akciji prodajajo za 0,75 evra za kilo,
v vseh letnih časih, ekološkega pozimi,
ki raste v rastlinjakih, kamor ni vstopa za nikogar,
razen za nevidne sužnje, priseljence iz Afrike, 
ki živijo med smetmi, ki ga z maskami zalivajo s škropivi,
simbol potrošniške kulture,
ki ga največ pojemo v kečapih in mezgah,
ki ga gojijo pod ultravijolično svetlobo,
ubogi paradajz s klicajem,
katerega fotografijo smo zanalašč vzeli prav z Wikipedije,
popolne oblike, sijoč, v prerezu,
objekt želje in občudovanja naše sterilne in gladke kulture,
brez odvečnih listkov, gola popolnost,
poudarjena s svetlobo, na polici v trgovini,
hipermarketi so industrija,
v galerijah pa le tisti v pločevinkah,
Warholova ironija, retro estetika,
America I've given you all and now I'm nothing,
zapraviš vse v supermarketu v Kaliforniji,
kupiš kilo paradižnika in poezijo Allena Ginsberga,
v isti polivinilasti vrečki, v istem zapisu:
berite Naturščka, odkrijte Ameriko,
domač paradajz, opran od dežja,
z vrta, balkona ali okenske police,
razpokan od suše, sladek, dober,

kako klišejsko, kako trivialno.

Energično zaganjanje v poletje

Kroflička.

Njegadni, pri prvih urah informatike v osnovni šoli, računalnikov nismo prižigali, ampak smo jih morali zagnati, ker je tako rekel učitelj, ki smo ga navkljub precej sodobnim časom in windovsom 95 ali 98 še vedno klicali tovariš: tako nekako smo skoraj pred tednom dni uspešno zagnali glasovanje za Đuboxov blog meseca - svoj komentar oz. glas lahko oddate še do konca avgusta, sedaj pa je čas, da se vrnemo na stare, utečene tirnice: k dogajanju na blogih.

Krnska jezera.

Še vedno je čas dopustov, ko se zaganjamo v bližnje in daljne kraje, stran od zagnanih računalnikov, najraje ven v naravo: Hermit se je podal na Krofičko, na blogu Zluftan.si si lahko ogledate reportažo s Krnskih jezer, na blogu Preprostost pa poročilo s 150 km dolgega pohoda preko Bizeljskega, Kozjanskega in Haloz - del poti E7. 

Presne energijske kroglice.

Če se boste v prihodnjih dneh podali na kakšen podoben pohod, vam bodo prav prišle presne energijske kroglice, ki jih je izdelala DB z bloga Moj svet kuhanja in priprave sladic, za osvežitev pa vam bo najbolj prav prišla voda: o njej, tako o tisti iz pipe, ki je vse prevečkrat klorirana in premalo cenjena, kot o tisti ustekleničeni, kot ji rečemo, čeprav se večinoma ne prodaja v steklenicah, ampak v plastenkah, se je na svojem blogu razpisal Naturšček in dodal še zanimiv recept za poletni ledeni čaj. Prijal vam bo, če boste dopust preživljali v senci z dobro knjigo v roki: Tomaž priporoča eno z dolgim naslovom Najboljše, kar se lahko zgodi nekemu rogljičku, Bralnica pa roman Smisel konca.

Poletni ledeni čaj.

Čebulojedci

Vir.

Čebula je bila nekdaj tako zelo čislana in kul, da jo omenja celo Homer v Iliadi - o tem si lahko preberete na blogu Zgodovina je kul, v današnjih dneh pa jo na svojem blogu opeva Naturšček: posebno dalmatinsko sorto čebule, ki se jo ne da kupiti v bližnjem hipermarketu, ampak samo na divjem Jadranu.

Osmi junij ali Divji Jadran v Ljubljani

Vir.

V soboto, 8. junija, od 11h dalje lepo vabljeni na zelenico pred etnografskim muzejem oz. kavarno SEM, kjer bo Klemen Košir alis Naturšček predstavljal svojo novo knjigo, jo podpisoval, jo skupaj z vami občudoval in vam kakšno prodal - v Ljubljano prihaja Divji Jadran!

Vir.

Ekološki šparglji z Gorenjske

Vir.

Špargljem sicer najbolj prija topla primorska klima, a prilagodijo se tudi na drugačne razmere: pod zasnežene hribe na Primskovem pri Kranju jih je pred 17 leti zasadil Miro Rogelj z ekološke kmetije Pr' Kovač, ki je Naturščku razložil, da morajo sveži šparglji zapeti - če slučajno nimate ideje, kako bi bolj ali manj pojoče, vsekakor pa slastne šparglje pohrustali, lahko preprost recept za pripravo najdete pri Špeli s Culinary journey by me.

Vir.

Tri sličice: zelena, oranžna in rdeča

Vir.

Z besedami smo že na plaži (kaj, kje - glej naslednjo objavo, ki pride kmalu ali pa pokukaj na Facebook), zato smo se tokrat zaljubljali le v motive in barve. Verde, que te quiero verde ni le zelena nekega vrta, ampak je tudi poezija, sprostitev, užitek ob delu - kaj in kako si poglejte pri Heleni, tam gori na severu pa je Spina iz Berlina na balkonu priredila pravo pravcato pomladansko-poletno čajanko z rdečo limonado in pecivom. Z veseljem bi se ji pridružili, a hitimo med ljute naranče, o katerih si lahko preberete pri Naturščku, dol proti jugu - pogrešajte nas!;)


Vir.

Vir.

Okus pomladi

Vir.

Špelino kulinarično potovanje v pomlad se začenja z regratom in čemažem na enem krožniku, skupaj z zapečeno čebulo v balzamičnem kisu in poširnim jajcem, Klemen oziroma Naturšček pa z eno nogo že plava in jadra po divjem jadranu, med tem ko ustvarja fotogenične male zelene ribje kroglice iz orade in mlade špinače ...

Vir.

Morska kuharska knjiga, šut, snep, škljoc in pašta

http://naturscek.si/divji-jadran/

Poleg že v prejšnji novički omenjenga Napota iz Kruha in vina tudi Naturšček Klemen Košir zna poleg kuhalnice vihteti in sukati tudi prste po tipkovnici. Na začetku pomladi nestrpno čakamo, da se bo obzorju pojavilo poletje z novo morsko kuharico, pri kateri se težko odločiš, ali so ti bolj všeč ilustracije Barbare Ogrič Markič, fotografije Janeza Marolta ali recepti Klemna Koširja. Skratka, pripravlja se ena fina reč, kot trailer ali celo spoiler zanjo pa Naturšček objavlja fotko starega zlizanega tapisona, na katerem je gajbica, na njej pa fotogenično slastna morska pašta, minima po imenu, iz vloženih sardončkov, oliv, seveda, črnih, peteršilja in nepogrešljivega česna. Sneg? Morje!

http://naturscek.si/sut-snep-skljoc/