Paleo-veganska-vegetarijanska sladica brez glutena

Vir.

"Sicer pa berem vse po vrsti in tega ni malo. Berem parkirne listke, sezname, oglasne deske, sodbe v imenu ljudstva, ponarejene diplome, anonimke, politične manifeste, magnetograme sej DZ, zdravniške rokopise, evropske direktive, novinarsko prozo, game-spoilerje, registrske tablice, bravure N'toka, Crnkoviča in Brščiča, gledališke in filmske kritike, bloge, teletekst, ovitke CD-jev, deklaracije na pašteti, račune za sendviče, inkontinenčne izlive spletnih trolov, infografike, reklamne izveske, možganske prdce veganov, maratonskih plavalcev, nasprotnikov cepljenja in paleo gurujev, psevdopoezijo Sebastjana Erlaha, tvite Vinka Gorenaka, facebook statuse Andreja Fištravca, berem Urban Dictionary, Wikipedio in Upworthy, berem arhive …," piše Aleš Ledik na Metini listi. Naj citat govori sam zase, mogoče bi ga lahko povezali s prejšnjim zapisom na Đuboxu o kuharskih ideologijah, vsekakor pa si po (napornem!) razgibavanju možganov z branjem privoščite še paleo-vegansko-vegetarijansko sladico brez glutena, ki jo najdete pri Alcessi. Nauk na koncu zgodbe oz. smisel različnih delčkov mozaika besed poiščite sami - spolirane, razčlenjene in lepo popečene misli in stavke pa vam bomo lepo na krožniku servirali kdaj drugič. Brez glutena.

Iz dnevnika slovenskega ekstremista in priimki na -ić

Vir.

Tvit mestne svetnice SDS Pavle Muker o priimkih na -ić, za katerega smo izvedeli pri Hadu, je nekaj, kar mora obsoditi ne le tviterski mikrokozmos, ampak tudi širša javnost: gre namreč ksenofobno dejanje, kar je dovolj problematično že samo na sebi, še huje pa je njeno sprenevedanje, da je v svojem tvitu samo povzela tisto, kar so objavili mediji - to nikakor ne drži. Šlo je namreč za njen komentar seznama zdravnikov oz. njihovih priimkov, ki jih je izpostavila kot njihovo skupno lastnost, čeprav v resnici ta sploh ni pomembna, seveda pa lahko služi za diskriminatorno sklepanje o tistih, ki tak priimek imajo, o njihovi (ne)sposobnosti, kar je nedopustno. 


Od tu namreč ni daleč do 'unih, ki nosijo trenirke', do 'unih, ki živijo na napačnem bregu Save', do čefurjev, do čušev ali Tschuschev, kot jih imenujejo naši severni sosedje. O njih je že davnega leta 1973 Florjan Lipuš napisal odlične Zgodbe o čuših, torej o koroških Slovencih, ki jih 'uradno ni na svetu, kakor uradno niso naseljeni nikjer, nimajo svojih vasi in zakotij in se kljub temu že osemnajstletni naciji tresejo pred njimi," in njihovimi slovenskimi priimki. Citat je iz zgodbe Filip Murn dela težave, poleg nje pa v drobni knjižici lahko najdemo še 12 zgodb, med njimi Iz dnevnika slovenskega ekstremista in Navodila za kričanje. Slovenski ekstremist (torej Slovenec) na Koroškem pač mora znati dobro kričati, ker uradno dolgo časa sploh ni obstajal, je bil neviden in neslišen, zreduciran na stereotipe in diskriminatorne predstave, tako kot tisti na -ić pri nas, da Romov in drugih Neslovencev, homoseksualcev, nepravih družin in vseh ostalih sploh ne omenjamo. 

Po novem imamo tudi v Sloveniji ekstremiste, uradno so jih uzakonili, le da je seznam tistih, ki naj bi to bili pač napačen: išče se jih v vrstah vstajnikov in tistih, ki naj bi organizirali vstaje, kot piše v anonimki, ki jo je prejela preiskovalna komisija - več o njej si lahko preberete na blogu In medias res Borisa Vezjaka, enega od domnevih ekstremistov, ki je na koncu svojega zapisa postavil tudi vprašanji: Who's the real Kekec? Who's the real extremist?  

Nekaj podobnega smo se vprašali tudi mi sami: sploh če je Kekec nekakšen simbol za pravega Slovenca, nekaj podobno izmišljenega, skupaj z vsemi venetskimi in drugimi teorijami, medtem ko ekstremisti seveda tudi na Slovenskem obstajajo. Nekateri med njimi živijo v elitni celjski soseski, ki je ne želijo kaziti s pogledom na ljudsko kuhinjo, drugi v svoji okolici ne bi imeli romske gostilne, tretji so proti džamiji, četrti proti trenirkarjem, peti vstajnike nazivajo z zombiji in verjamejo, da jih k protestu ni spravilo nezadovoljstvo, ampak strici iz ozadja, šesti so proti knjigi Jugoslavija, moja dežela iz popolnoma napačnih razlogov, saj jo sploh niso prebrali, sedmi ne marajo gejev, osmi nosijo majice s karantanskim panterjem, deveti - ustavimo se pri tem pravljičnem številu, ker pač živimo v pravljični deželi (najboljši od vseh svetov, bi pridal Leibniz, gospod lužiškosrbskega porekla), no, devetim pa se ne zdi prav nič narobe, če tvitnejo: ":D Ne morš verjet: eni mislijo, da so tisti na -ić, ki so na vodilnih položajih v Sloveniji, tam zato, ker so sposobni!"

Ob tej priložnosti smo Đubox preimenovali v Đuboxić, Navodila za kričanje pa najdete v že omenjeni zbirki Zgodbe o čuših Florjana Lipuša, ki jo - tako kot tudi vsa druga njegova dela (recimo Odstranitev moje vasi) - toplo priporočamo v branje. 

Nagradna igra: štampiljka

Vir.

December je čas obdarovanja tudi na blogih: na Pepermintu vas do 17. 12. čaka štampiljka, s katero lahko označite knjige, podarja pa jo tiskarna Sitar 1920 - vse, kar morate storiti za sodelovanje v nagradni igri, si lahko preberete na Pepermintu, kjer se v komentarjih nabira tudi dolg seznam knjig - mi že firbcamo, kaj vse bi se še splačalo prebrati.

Party?

Vir.

Nekdo na Đubox redno zahaja z vprašanjem, kaj početi v nedeljo: očitno išče predloge za preživljanje prostega časa, ki bi bili bolj razburljivi in zanimivi od tega, da sediš pred računalnikom in v iskalec vpisuješ vprašanje o tem, kaj naj počneš. Ponuditi boljše ideje tako sploh ni težko: začne lahko recimo s premislekom o razlikah med pomeni besede party, ki ni nujno le tisto, kar se kaže v skoraj vsaki reklami za mladostne in seksi telefone, oblačila, izbire, ampak si starejši, pardon zrelejši ljudje, kot je Alcessa, ki nosijo jopice in radi pospravljajo stanovanja, pod njo predstavljajo vse kaj drugega. Zraven sodi še pitje čaja, udoben kavč in igranje quatra ter seveda branje: pri Micimici so na mizi slovenske pripovedke, Bralnica bere sinku, Špiklja pa se besedno in vizualno kotalika - potapljanje v knjige, sploh v tiste, ki znajo plastično pričarati vonj mirte in limonovcev, odpotovati v Grčijo v domišljiji in med črke v resničnosti - lahko tudi v nedeljo.

Topel dom

Vir.

Mrzlo in vetrovno je ter malo deževno, zato za vse tiste, ki nismo v toplih krajih, danes dom predstavlja toplo in suho zatočišče, skupaj z dolgimi hlačnicami in rokavi ter še kakšno dodatno dekico, v katero se zavijemo, medtem ko prebiramo knjige - Bralnica priporoča roman Maruše Krese Da me je strah? - ali si privoščimo kaj dobrega, da dan ne bo tako siv in pust - npr. rižev puding z jagodičevjem, ki ga je pripravila Špela z bloga Culinary journey by me, ali kakšno drugo osrečujočo hrano - po predloge - tudi stročji fižol brez vsega (pogumno!) je med njimi - lahko zavijete k Alcessi, lahko pa samo uživate v občutku trdne strehe nad sabo ali sanjate, da bi bila narejena iz lesa in slame, tako kot streha vse bolj domačne Hiške Pšeničke - kako nastaja, lahko spremljate na istoimenskem blogu.

Vir.

Za vse omenjene lahko še vedno oddate komentar na Đuboxovem glasovanju, seveda, pa lahko glasujete tudi za vse ostale bloge z naše liste - še dobrih 10 dni in imeli bomo prvega zmagovalca za blog meseca!

Knjige, ki jih sanjate: Trgovinica za samomore

Ste že kdaj sanjali o knjigi, ki ste jo pravkar brali, med spanjem pil kavo ali čaj z glavnim junakom ali pa so imele vaše sanje le podoben zaplet kot knjiga, ki vam je iz rok zdrsela tik preden ste zaspali? Tomaž z bloga Konteksti je sanjal o Trgovinici za samomore - zgoraj si lahko pogledate njeno animirano različico in morda jo boste kmalu tudi sanjali.

Krimič za poletno branje: Harlan Coben

Vir: emka via Konteksti.

Ena od značilnosti žanrske literature je predvidljivost, zato od kriminalk pričakujemo razrešene zločine, za bralski užitek pa suspenz, ki nas vleče proti koncu knjige najbrž ni dovolj - sploh, če ste prebrali že več kot eno kriminalko ali pa če ste malo bolj izbirčni bralci. Harlan Coben ni slab pisec kriminalk - če ga še niste brali, potem vas bo navdušil, tako kot je Tomaža z bloga Konteksti, ki se je (pohvalno!) potrudil spisati prav fino recenzijo knjige, ki jo je prebral. Zakaj pohvalno? Ker se tega zares pri nas nihče ne loteva: kvalitetnim piscem recenzij je resno pisanje o žanrski literaturi pogosto pod častjo oz. se jim zdi, da je dovolj boljše literature, na katero je morda treba opozoriti, zato o kriminalkah ponavadi lahko beremo le promocijske tekste, polne hvale in praznih besed, ki ničesar zares ne povedo, ampak pravzaprav samo vabijo k branju, predvsem pa k nakupu knjige. Saj veste: še boljša, še bolj napeta kriminalka vašega najljubšega avtorja ... Bla, bla. Precej predvidljivo.

Podoben občutek boste z vsako novo knjigo Harlana Cobena, ki jo boste vzeli v roke - vse se vam bo zdel nekam znano: njegove knjige so si pač med seboj precej podobne, predvidljivost v tem smislu pa ne postane več le ena od pričakovanih lastnosti žanra, ampak vodi v zehanje in dolgočasje. Nikakor pa Coben ni edini tak avtor - celo pri piscih nežanrske literature jih je kar precej, tako pri prozi kot pri poeziji - le da od žanra, pri katerem slogu ponavadi raje ne posvečamo pretirane pozornosti (lahko bi nas celo zmotil med branjem), pač pričakujemo večjo obrtniško spretnost. Đuboxovo priporočilo je torej, da se pri avtorjih uspešnih krimičev preventivno prebere samo eno knjigo - katero boste izbrali, ponavadi niti ni važno. Ko torej odložite svojega prvega Cobena, kljub navdušenju nad njim raje posezite še po čem drugem. Eden od Đuboxovih predlogov je npr. Jo Nesbo.  Pa čim bolj prijetno in napeto poletno branje!

Knjigobežnice

Handmade in Moste.

Da Knjigobežnice ne bodo več brez strehe nad glavo posedale po klopcah, sta jim Klara in Klemen iz Handmade in Moste izdelala čudovito knjižno omarico - leseno, z vratci iz pleksi stekla, eno večjo in eno manjšo, ki so ji priložena tudi navodila za izdelavo - mi smo navdušeni, kaj pa vi?

Poletno branje

Vir.

Če še ne veste, kaj boste brali poleti oz. katere knjige bodo romale z vami na počitnice, potem morda kakšno zanimivo idejo najdete na blogu Konteksti, kjer je Tomaž predstavil svoj kupček poletnega čtiva: med šestimi knjigami, ki se simpatično gugajo na fotografiji, boste morda našli tudi kakšno zase.

Kefir za bezgove ure in živoživost

Vodni kefir z bezgom.

Kefirjeva zrnca so živa, obnovljiva, so živoživost, če si sposodimo košček Lipuševega jezika, ki ga je v svoji kritiki Poizvedovanja za imenom takole opisal Andrej Tomažin: »Po mojem branju je ta jezik zgolj sebi lastno in sebi namenjeno jecljanje, je deleuzovska prekinitev ustaljenega toka komunikacije in je njeno spodkopavanje na najsubtilnejši možen način. Jezik – ki ga tu ne moremo analizirati v globino – je pri Lipušu speljan do samega roba bralčevega razumevanja, do mej, kjer se sicer še ne dotakne joycevske razgradnje sintagme, a se ji na svojevrsten način – predvsem preko kreiranja jezikovnih novotvorb in oživljanja starih - približuje.« 

Ni vam jih treba namočiti v mleku, lahko je tudi voda, ki naj bi bila neklorirana (le kje jo dobiti?), potem pa napitku dodate še okuse poletja: Nataša z bloga Zapečenega kruha se največ pojé je tokrat dodala bezgove cvetove za bezgove ure, ampak ne takšne, kot so pri Kajetanu Koviču, bolj vesele, lahkotne, nobene grenkobe črnikastih bezgovih jagod, samo drobne bele, dišeče cvetke - vodni kefir z bezgom kot osvežujoča in zdrava pijača - ne za čas pred nevihto, ampak za čas pred poletjem, ko se nam cedijo sline po vročih dneh.

Kako postati neumen

Vir: Mladina (via Konteksti)

Najbrž odgovorov na naslovno vprašanje sploh ni malo, kar nam vsakodnevo dokazujejo politiki, 'gospodarstveniki', estradniki in še marsikdo drug, vsekakor pa proti neumnosti obstajajo različna orodja in orožja - knjiga je pregovorno najboljše, zato jo morda prav nič brechtovsko na kavču, fotelju, viseči mreži vzamete v roke na nedeljsko ležerno popoldne, se potopite v dopustniško zabavno branje, v roman Kako sem postal neumen, ki ga je prebral tudi Tomaž in se o njem razpisal na svojem blogu Konteksti. Če pa bi radi proti neumnosti naredili še kaj (ne pozabimo, da je preventiva vedno boljša kot kurativa), pa lahko pozorno prisluhnete še besedilom Damirja Avdića, ki se zadnje dni zelo na glas poslušajo v duplini widrewande. 

Štopanje z legendarnimi in novi blogi

Slika

Stric Bedanc kot zgleden državljan naše domovine navija za novo izdajo legendarnega Štoparskega vodnika po galaksiji Douglasa Adamsa, ki ga je v slovenščino izvrstno prevedel še en legendarni gospod fizik Alojz Kodre, mojster za vse. V Špehšpilji se skriva tudi povezava do peticije za novega slovenskega Štoparca, ki se ga v knjigarnah žal več ne dobi, v antikvariatih pa tudi skorajda ne, saj vsakdo, ki ga ima, svoj izvod čuva kot punčico svojega očesa. Ker si tudi na Đuboxu želimo mlajše izdaje the Vodnika, ki ga v teh časih panike še kako potrebujemo, da nam s svojo naslovnico sveti v temi, vas pozivamo, da peticijo podpišete (itak).

V objavi, ki jo berete, imamo na kupu kar tri legendarna imena: veliki Douglas Adams, njegov slovenski pribočnik Alojz Kodre, skupaj s podmladkom, gospodičem Pižamo. To je vsekakor posebna priložnost, ki jo bo Đubox obeležil tako, da bo svojim 42 najljubšim blogom v slovenskem vesolju dodal še 15 novih, ki si prav tako zaslužijo biti na listi najbolj zanimivih v naši deželici (ki je naše celo vesolje? Upam, da ne). Juhej!

Vedno pa so dobrodošli tudi vsi ostali blogi - če bi želeli, da na Đubox dodamo tudi vašega, nam pišite na jukeboxblogs@gmail.com.

Morska kuharska knjiga, šut, snep, škljoc in pašta

http://naturscek.si/divji-jadran/

Poleg že v prejšnji novički omenjenga Napota iz Kruha in vina tudi Naturšček Klemen Košir zna poleg kuhalnice vihteti in sukati tudi prste po tipkovnici. Na začetku pomladi nestrpno čakamo, da se bo obzorju pojavilo poletje z novo morsko kuharico, pri kateri se težko odločiš, ali so ti bolj všeč ilustracije Barbare Ogrič Markič, fotografije Janeza Marolta ali recepti Klemna Koširja. Skratka, pripravlja se ena fina reč, kot trailer ali celo spoiler zanjo pa Naturšček objavlja fotko starega zlizanega tapisona, na katerem je gajbica, na njej pa fotogenično slastna morska pašta, minima po imenu, iz vloženih sardončkov, oliv, seveda, črnih, peteršilja in nepogrešljivega česna. Sneg? Morje!

http://naturscek.si/sut-snep-skljoc/