Osvežilno

LAVIVAVERA

MOJ SVET KUHANJA IN PRIPRAVE SLADIC

TERESAMISU

METAMINT

MOJ SVET KUHANJA IN PRIPRAVE SLADIC

UGLAŠENA KUHINJA

NAREDILA ANA

HIRKANI

YOU CAN HAVE YOUR CAKE TOO

VIA MIKSTEJP

MOJ SVET KUHANJA IN PRIPRAVE SLADIC

Pravična čokolada

Vir.

Čokolada je lahko le sladka razvada, lahko pa je tudi zdrava, če izberete tako z veliko kakava in je ne pojeste preveč, hkrati pa lahko pri nakupu poskrbite, da gre denar, ki ste ga odšteli zanjo, v prave roke. Vse o pravični trgovini, pridelovanju kakava, predvsem pa o čokoladi in o sejmu Čokoljana, ki se je nekaj dni nazaj odvijal v Ljubljani, najdete na blogu Retrospektiva.

Presno

Vir.

Namesto teksta tokrat samo fotografija, na blogu Teresamisu pa si lahko pogledate celo filmček o pripravi fotogenične presne hrane.

Pojem topel sendvič z glutenom in nadevom iz nasičenih maščob

Ni veliko za dodati zapisu, ki ga želimo tokrat deliti z vami, saj vsi poznamo tisti občutek, ko se nam sesujejo načrti in začnemo kršiti zaobljube, ko smo majhni in malo nebogljeni, čeprav si želimo biti veliki in močni kot Jackie Brown, pa kar ne najdemo tistega vrelca notranje moči (to je iz ene knjige o samo... ne-vemo-kaj), ki naj bi se skrival v nas, ampak, a veste kaj: s tem ni čisto nič narobe, pomembno je le, da tam nekje - pa kjerkoli to že je - najdete vsaj malo humorja, s pomočjo katerega se lahko posmehnete sami sebi in situaciji, v kateri ste se znašli, tako kot to odlično obvlada Izgubljena v Vesolju.

Nečas in dobre ideje

Včasih, kadar med vsem nečasom, ki nas priganja, med rdečimi lučmi, vlaki, normami in urami ne najdemo trenutka niti za to, da bi stipkali en kratek sms, kaj šele, da bi si privoščili spodobno kosilo, čisto na hitro skočimo pogledat na Đubox, če se kaj novega dogaja na slovenskih blogih.

Kot zakleto nas ima Murphy rad, zato vedno in povsod verjamemo vanj (ali pa je ravno obratno, ni čisto jasno, kaj je vzrok in kaj posledica, kaj je kura in kaj jajce) ter zato se ravno takrat, ko nimamo časa, rado zgodi, da se kar naenkrat pojavi cela vrsta blogerskih objav, ki bi jih bilo treba izpostaviti, o njih kaj zanimivega napisati, jih pokazati tudi drugim.

Tako nekako kot nas vi, dragi blogerji, zasuvate s kvalitetnimi objavami, katerim žal ne moremo vedno nameniti toliko pozornosti, kot bi si zaslužile, nas je zadnje čase z dobrimi idejami zasuval N'toko, sedaj pa je svoj seznam z zanimivimi sociološkimi opazkami v uvodu objavil še na svojem blogu Ex Shanti Future Shanti: med nečasom je najlažje lajkati in šerati sočno breskev ali bučko, težje pa se je poglabljati v suhoparno birokracijo, čeprav je ironično prav ta tista, ki nas z vrsto telefonskih klicev na gluha ušesa in s kafkovskim trkanjem na vedno napačna vrata ob kratkih uradnih urah utrudi in izčrpa, je nekakšna lovka okostenelega sistema, ki nam izmika tisto sočno breskev v daljno prihodnost, ko bomo imeli kaj časa, da ugrizemo vanjo - no, pa kaj bi govorili, saj veste, za kaj gre, bistvo povedanega pa je, da se nekje vmes med vsem tem nečasom in apatijo (spet smo pri kurah in jajcih) še vedno najdejo posamezniki, ki se jim ljubi presegati takšno stanje z dobrimi idejami. 

Dobrimi zapisi, objavami na blogih ali kje drugje na internetu, v medijih, v literaturi, v kulturi, znanosti ali pač kjerkoli drugje, največ pa, seveda, štejejo dejanja v RL, zato jim za začetek vsaj ploskajmo in jih delimo dalje, pa četudi gre (samo) za sočne breskve, zelenjavo ali pač domač ajvar. 

Kuharija in hrana, predvsem tista eko, bio in s podobnimi predponami, pa tudi točno tak življenjski slog, je logično ena tistih povezovalnih točk, kjer se hitro vsi strinjamo, saj vsi radi jemo, vsi radi gledamo slike slastnih jedi in vsi bi radi ostali zdravi in srečni do konca svojih dni. Itak. Ki je ravno tako plit(e/a)k in trivialen kot pogovori o - ne, ne o vremenu, to ni več in, ampak o hrani: kaj si pa ti danes jedel za kosilo, kako pripraviš bučke, ali uporabljaš javorjev ali agavin sirup in tako dalje. Ampak, ampak, pazi, prav tu je k(l)eč ali čer, na katero bomo nasedli, prav tu je tisto, kar ljudi navdihuje, kar se jim zdi vredno deliti, o čemer se jim zdi vredno govoriti. Lahko zavihamo nosove in zapremo vrata pred prijetnimi vonjavami iz kuhinje in se zapremo v slonokoščeni stolp ter tam pišemo svoje traktate, ki jih bodo brali le maloštevilni, lahko se pa gremo neke vrste populizem - grozna beseda kot vsi -izmi, a jo je včasih vredno uporabiti tudi za dobre namene, saj na Đuboxu verjamemo, da gre skozi želodec najtežje tisto, kar se ti zatakne že v grlu, zato pa toliko lažje zdrsi vanj vse, kar je mamljivo in slastno, sočno kot breskve. 

Tole ni le o nečasu in dobrih idejah, ampak tudi odgovor vsem tistim, ki menite, da na Đuboxu preveč časa posvečamo receptom in kuhariji. Pred zadnjo piko pa lahko še malo po marketinško, kot slogan ali kot naslov članka v kakšni reviji, zapišemo poanto celega zapisa, za tiste, ki tako, kot mi delajo sto stvari naenkrat in se jim med štiriinšestdesetimi odprtimi zavihki, poslušanjem oddaj na RŠ-u, kuhanjem čaja (ja, spet kuhanje, brez tega ne gre), resnim delom in skorajšnjim odhodom vlaka, ki ga ne smemo zamuditi, no, za vse tiste, ki se jim morda čez celotno gmoto zapisa brez kakršnekoli fotografije ali slike ni uspelo prebiti, ker ni bila podana v dovolj sočni, enostavni in jedrnati obliki - (banalni?) nauk na koncu zgodbe: dobre ideje je treba deliti.

Mešančki kot ilustrativno gradivo (poročilo s terena)

Že od včeraj zjutraj po koščkih nastaja daljša objava, ki ji bo morda danes celo uspelo ugledati luč sveta, do takrat pa vam ponujamo v branje zanimivo poročilo o domačih vinih z vinorodnih gričev, po katerih je v raztrgani vetrovki vandral tujec po imenu Naturšček: naj bo to primer dobre prakse, kot se (pre)rado reče, ilustrativno gradivo k naslednjemu zapisu, kompleksno, a tako lahko berljivo pisanje o hrani, kajti - kaj drugega pa je vino, da steče po grlu z velikim užitkom, med vrsticami pa se besedilo razširi na podobe slovenstva v najbolj verodostojni obliki, recimo:

»So neposredni in napake so jim bliže kot popolnost. Tisti, ki se bojijo stvari samih po sebi, bodo to dojeli kot grobost. Ne potrebujejo posrednikov in vmesnikov – prospekti, recenzije, vzdihovanja in krilati traktati so za občutljive boječe duše. Gre za požirek brez analiziranja, ker je pozornost drugje. Povej Franc, te žena še sekira, ti, a veš, da bodo dvignili davek na dodano vrednost, madona, Rode da je oče?

Namesto iskanja absolutnega ali sofisticiranega gre bolj za to, da se prebiješ skozi dan. Vrhunec je spontanost, ko se po košnji odžejaš s kozarcem špricerja, poklepetaš s sosedom ali po službi zaviješ na enega.«

Kuhanje na kampiranju

Vir.

Dobra pokrovka je del obvezne opreme, potrebuješ še lonec, kakšno žlico in gorilnik, vse ostalo pa je že bolj kot ne po izbiri: od kuhalnic, dodatnih ponvic, krožničkov in vilic. Jesti špagete z žlico je sicer res nekaj najtežjega, kar smo na Đuboxu preizkusili v življenju, ampak to še ne pomeni, da se ne da. Še bolje pa je, če se oblika testenin bolj pametno izbere, ker jesti špagete iz enega lonca skupaj s še šestimi rokami, tudi z vilico ni prav lahko, sploh če je posoda bolj majhna. 

Skratka: za sisije in praktične ljudi so najboljša izbira makaroni, tisti bolj hardcore pa na kampiranje nikakor ne morejo brez žafrana ali sojine omake. Vsekakor pa oboji z užitkom in z veliko mlaskanja pomlatijo vse, kar se skuha, ker si na kampiranju vedno veliko bolj lačen kot doma. 

Prav zato brez dobre pokrovke ne gre, ker se hrana z njo hitreje skuha, poleg tega pa pomaga tudi, da ti v omako tik pred koncem z drevesa ne pade velik, masten pajek, ki veselo začofota ... Ah, pustimo prigode in anekdote za kdaj drugič, danes pa si raje poglejte, kako in kje je na kampiranju kuhal Gregor z bloga Kuhaj z mano.

Kako se praznuje z razlogom

Vir.

Natančnih navodil sicer ni, je pa precej fina življenjska (žurerska?) filozofija, ki bi jo lahko v enem stavku strnili v: za praznik ali če najdete kakršen koli drug razlog, ki ga lahko porabite kot izgovor za praznovanje (lahko ga privlečete tudi za lase ali iz rokava), naj alge kombu z brancinom in wasabijem, bučke, jurčki, lisičke, frišna figova marmelada, ovčji jogurt in vse ostalo, kar godi brbončicam, zamenja vsakdanji Kruh in vino - čez 13 let vse prav pride, izgovor za gurmansko pojedino pa se po potrebi najde tudi prej.

Juha iz bučk in peno iz kozjega sira

Vir.

Na olivcu prepražene bučke s čebulo in česnom, obvezna sol in poper in košček masla, da vse skupaj postane še bolj slastno, zmiksano skupaj, da nastane slastna juhica iz bučk, ki ji lahko kot piko na i dodate še peno iz smetane in kozjega sira, tako kot je to naredila Špela z bloga Culinary journey by me.

Domač višnjev sirup

Vir.

Kisle sorodnice češenj, ponavadi tudi drobnejše, ne pa tako okroglolične kot njihove sestrične, so najboljše v sladicah - vsi poznamo torto črni gozdiček, na Đuboxu višnjev kompot jemo kar z žlico, DB z bloga Moj svet kuhanja in priprave sladic pa je iz njih pripravil domač višnjev sirup.

NaredilaAna podarja začimbe in papirčke za mafine

Vir.

Če radi kuhate in radi jeste, potem najbrž poznate blog NaredilaAna, na katerem je kup zanimivih receptov, ki jih Ana pridno preizkuša, piše in objavlja, zato ni čudno, da je blog v zelo kratkem času postal tako priljubljen, da je presegel 1.000.000 (ja, kar 6 ničel!) ogledov strani (Čestitke!) - ob tej priložnosti lahko na blogu sodelujete tudi v nagradni igri in morda boste prav vi tisti, ki boste prejeli začimbe ali papirčke za mafine.

Trije recepti za paleo palačinke

Vir.

Na blogu RetroSpektiva si lahko pogledate rezultate zanimivega poiskusa in ocenjevanja treh receptov za paleo palačinke: nekatere so bile boljše po okusu, druge lepše, tretje enostavnejše za pripravo, katere so katere in kako so se odrezale ameriške palačinke v boju s palačninkami s kokosom in lepimi palačinkami (z najlepšim imenom;), pa si preberite sami.

Osmi junij ali Divji Jadran v Ljubljani

Vir.

V soboto, 8. junija, od 11h dalje lepo vabljeni na zelenico pred etnografskim muzejem oz. kavarno SEM, kjer bo Klemen Košir alis Naturšček predstavljal svojo novo knjigo, jo podpisoval, jo skupaj z vami občudoval in vam kakšno prodal - v Ljubljano prihaja Divji Jadran!

Vir.

Čokoladni mousse

Vir.

Novi recepti so kot zmenki z novimi okusi, z veliko navdušenja in nekaj strahu, da morda ne bo šlo vse po pričakovanjih, a z dobrimi sestavinami težko zgrešite, sploh če je glavna med njimi temna čokolada z vsaj 70 % kakava - Ruth je iz nje naredila čokoladni mousse.

Kruh z olivami in rožmarinom

Vir.

Na pragu poletja se prileže sredozemski pridih: vonj po morju si lahko pričarate s kruhom, če vanj poleg soli, moke, vode in kvasa zamesite še olive kalmata, sušene paradižnike, nekaj trdega sira in rožmarin, tako kot je to naredila Alcessa z bloga Moosings.

Ekološki šparglji z Gorenjske

Vir.

Špargljem sicer najbolj prija topla primorska klima, a prilagodijo se tudi na drugačne razmere: pod zasnežene hribe na Primskovem pri Kranju jih je pred 17 leti zasadil Miro Rogelj z ekološke kmetije Pr' Kovač, ki je Naturščku razložil, da morajo sveži šparglji zapeti - če slučajno nimate ideje, kako bi bolj ali manj pojoče, vsekakor pa slastne šparglje pohrustali, lahko preprost recept za pripravo najdete pri Špeli s Culinary journey by me.

Vir.

Bi raje orehovo pito ali kruhkaste triperesne deteljice?

Vir.

Nedelje so dan, ko je treba prižgati pečico, da iz nje fino zadiši po orehovi piti, takšni tradicionalni ameriški, ki jo je NaredilaAna, ki tako zelo paše s kepico vanilijevega sladoleda ob kavi popoldne po kosilu, za večerjo pa makove žemljice v obliki triperesnih deteljic, ki jih je v pekaču za mafine spekla Nataša z Zapečenega kruha se največ poje, take mehke, hrustljave, da sploh ne potrebujejo nobenega namaza ali dodatka, saj jih boste zlahka pohrustali kar same.

Vir.

Domača mandljeva moka

 

Vir.

Mandljeva moka je osnova za različna peciva, obožujejo jo tako paleojedci kot tisti, ki ne smejo jesti glutena, prav pa pride tudi presnojedcem in vsem ostalim, problem je le, da je zelo draga, saj tudi sami mandlji niso poceni, sploh če kupite že olupljene. Špela z bloga RetroSpektiva, ki je objavila navodila za pripravo domače mandljeve moke, je vseh 400 g mandljev pridno olupila, posušila iz zmlela, poleg tega pa postopek tudi natančno opisala in vsem nevednežem razložila še, zakaj je oreščke in semena treba namakati.

Fermentacija kruha je odvisna od geografske širine

Vir.

Zapečenega kruha se največ pojé, najraje še toplega, dišečega, pravkar vzetega iz pečice, domačega, dobrega, ki ga na Đuboxu mesimo takole bolj od oka, po občutku namečemo v skledo nekaj moke, dodamo kvas in ščep soli in zalijemo z vodo - vedno rata. Kljub temu pa zadnje čase pogledujemo k Nataši, ki zna kruh speči brez kvasa, s fermentacijo, postopkom, ki ga je na svojem blogu že v več zapisih lepo in nadrobno opisala, čeprav nam vse skupaj še vedno ni čisto jasno. 

Če ste bolj natačne sorte, si boste lahko od sedaj naprej pri peki kruha pomagali s posebno tabelo in upoštevanjem geografske širine in dolžine, mi, ta neučakani, bomo pa iz teorije planili direktno v prakso in se skušali fermentacije naučiti na lastnih napakah. Seveda se bomo skušali izogniti vsaj temu, da bi na koncu namesto dišečega hlebčka dobili lepljivo in smrdljivo kepo testa, zato bomo vsake toliko pošpegali k tistim, ki znajo. 

Cvetača po indijsko

Vir.

Želja po več Indije na našem kontinentu, če parafraziramo N'toka, je za začetek lahko tudi ščepec garam masale na našem krožniku oziroma na naši cvetači, ki jo lahko porumenite tudi z žličko curryja, kot je to NaredilaAna, ali z malo kurkume, ki jo imamo na Đuboxu še malo raje. Cvetačo podušite, skuhajte na sopari, specite - kakor vam drago.