Kmetija, pa četudi je majhna, ne pomeni zgolj idile,
kot si pogosto predstavljamo tisti, ki vidimo le hiško, obdano s čudovito
naravo, konjiča, ki se paseta v ogradi, bližino gozda, cvetoč vrt, kljub temu
pa Keltiki z bloga Čarovnije z male kmetije uspeva pričarati občutek, da se
trdo delo na kmetiji poplača, da se kljub vsem obveznostim najde dovolj časa
tudi za sprehod, nabiranje gob, igrivost in ustvarjalnost. Na blogu tako poleg
fotografij narave v različnih letnih časih in vremenu najdete tudi takšne in
drugačne izdelke: od torb in torbic, borš, različnih izdelkov, kot so svečke iz
čebeljega voska, pingvini iz odpadne embalaže, pa vse do snega v kozarcu.
Na Čarovnijah
z male kmetije pa se najde tudi veliko zanimivih receptov, predvsem take za
preproste jedi, ki jih lahko skuhate in pripravite iz domačih pridelkov,
pogosto se pojavijo tudi presne sladice ter ideje, kako naj pri kuhanju
pomagajo otroci. Najbolj se bralca tako dotaknejo fotografije palic, okoli
katerih je ovito krušno testo in ki jih nad ognjem držijo otroške ročice, pa
tudi sicer imajo otroci na Čarovnijah z male kmetije prav posebno mesto: rišejo
z zoglenelim lesom po kamnih in se z bosimi nogami sprehajajo po mahu ter celo
po snegu. Uživajte v branju!
Ko smo bili majhni, smo sanjali, da
bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa si najbrž ne
želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog?
Že kot majhna punčka sem rada brala in pisala. Najprej knjige, s
prihodom interneta pa tudi članke na netu. Potem sem odkrila bloge. Večinoma
jim je skupno to, da jih pišejo ustvarjalne osebe, ki so polne življenja in
zamisli, ki jih uresničujejo na svoj način. Tu sem našla veliko navdiha,
informacij, pozitivnih misli, znanja. Od prejemanja do dajanja, pa ob moji
ljubezni do pisanja, ni bilo treba veliko. Zakaj imeti blog? Zato, ker je to
mesto, kjer lahko veliko prejmeš in daješ.
Kolikokrat na dan klikneš na svoj
blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino?
Pri nas doma se blog kar klikne, če ga ne jaz, ga kdo od domačih, da
vidi slikice, komentarje. Sicer pa preko blogerja sledim drugim blogom in
enkrat dnevno zagotovo pregledam kaj objavljajo. Tudi arhiv kdaj pogledamo, saj
pišem blog kot nekakšen družinski dnevnik in tega je luštno pogledati za nazaj.
O čem najraje pišeš in kaj narediš,
če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za navdih?
Pišem o vsakdanjosti. O življenju. Preproste misli, ki se porajajo čez dan. In to
pišem najraje J Če se mi ne da, potem
ne pišem.
Kako pomembni se ti zdijo
komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod
žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se
iz njih pogosto razvije spletna debata?
Seveda komentarji pobožajo ego, to se mi zdi čisto ok. Včasih pa me
dopolnijo, naučijo česa novega. Vesela sem jih, in če lahko na tako preprost način širiš veselje, mislim, da je to vsesplošna korist.
Kar se pa debat tiče, nimam navade debatirati s človekom, ki mu ne morem
pogledati v oči. Iz tega razloga se ne spuščam v takšne zadeve po spletu.
O čem najraje bereš oziroma kaj
najbolj občuduješ na drugih blogih?
Občudujem optimistične zapise, ustvarjalnost, dobre fotografije.
Kakšna blogerka boš, ko boš velika,
in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?
Ko bom velika :) Ja, želim si, da bi
bilo moje pisanje brez slovničnih napak in fotografije vse boljše. Vsebina pa
se tako ali tako prilagaja trenutnemu stanju duha J
Sanjski blog? Zaenkrat mi naše čarovnije povsem odgovarjajo.
Katere tri slovenske bloge (ja,
samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?
Uu, tole vprašanje me je pa resnično zaposlilo. Odločila sem se za
popolnoma različne kreativne bloge, z
manj besed, pa več konkretnih izdelkov. Je pa zelo težko, sploh med kuharskimi
blogi, kjer imam kar nekaj svojih najnajljubših. Predlagam Cinnamon and Thyme,
Mavrično ustvarjalnico in Vilinski prah.
Lep pozdrav, Keltika
Najlepša hvala za odgovore!