Če se je Proust v Iskanju izgubljenega časa ob okusu magdalenic spomnil na že pozabljene dogodke iz otroštva, pa je Ruth z bloga (Ne)smisel nepozabni okus makovega peciva z višnjami ostal le v spominu, sladico pa so med tem prenehali prodajati. Želela je pričarati točno tisti okus, zmešala mak z rozinami in margarino, sladkorjem, rumenjaki, dodala višnje, čokolado in : "To je bilo to." Takrat. Ko se je recepta lotila naslednjič, je bila premalo pozorna in pecivo na koncu ni imelo okusa po pecivu, ki je tako dobro zapisano ostalo v njenem spominu. Nostalgija ni bila dovolj. Za dobro peko je namreč nujen tudi ščepec pravega trenutka.
