Mojstri, kot je Napo z bloga Kruh in vino, se peke kruha lotijo kar z levo roko, drugi pa se požvižgajo na izrek, da iz te moke ne bo kruha, in ga znajo uspešno speči tudi iz ajdove ali koruzne oziroma iz mešanice več mok: Blaž kuha je tako pripravil mornarski kruh, Vanja z bloga Ena leva, ena desna pa kruh brez glutena z bučnimi semeni in orehi.
Spet drugi se za ljubi kruhek borijo celo s pisanjem zgodb, s katerimi tekmujejo na proznih mnogobojih z glavno nagrado 800 evrov, za katero se je avtor bloga Kostin mozeg obrisal pod nosom, čeprav ga je žirija enoglasno razglasila za zmagovalca. Medtem Nergač piše o tem, kako ga med delom za vsakdanji kruh, nadlegujejo telefonski klici, ki mu ponujajo to ali ono storitev za samo 500 evrov, pri Maticu Muncu pa si lahko preberete o tem, kakšne so možnosti boja za legalen kos pogače na trgu dela pri bivših zapornikih.
Ena od značilnosti žanrske literature je predvidljivost, zato od kriminalk pričakujemo razrešene zločine, za bralski užitek pa suspenz, ki nas vleče proti koncu knjige najbrž ni dovolj - sploh, če ste prebrali že več kot eno kriminalko ali pa če ste malo bolj izbirčni bralci. Harlan Coben ni slab pisec kriminalk - če ga še niste brali, potem vas bo navdušil, tako kot je Tomaža z bloga Konteksti, ki se je (pohvalno!) potrudil spisati prav fino recenzijo knjige, ki jo je prebral. Zakaj pohvalno? Ker se tega zares pri nas nihče ne loteva: kvalitetnim piscem recenzij je resno pisanje o žanrski literaturi pogosto pod častjo oz. se jim zdi, da je dovolj boljše literature, na katero je morda treba opozoriti, zato o kriminalkah ponavadi lahko beremo le promocijske tekste, polne hvale in praznih besed, ki ničesar zares ne povedo, ampak pravzaprav samo vabijo k branju, predvsem pa k nakupu knjige. Saj veste: še boljša, še bolj napeta kriminalka vašega najljubšega avtorja ... Bla, bla. Precej predvidljivo.
Podoben občutek boste z vsako novo knjigo Harlana Cobena, ki jo boste vzeli v roke - vse se vam bo zdel nekam znano: njegove knjige so si pač med seboj precej podobne, predvidljivost v tem smislu pa ne postane več le ena od pričakovanih lastnosti žanra, ampak vodi v zehanje in dolgočasje. Nikakor pa Coben ni edini tak avtor - celo pri piscih nežanrske literature jih je kar precej, tako pri prozi kot pri poeziji - le da od žanra, pri katerem slogu ponavadi raje ne posvečamo pretirane pozornosti (lahko bi nas celo zmotil med branjem), pač pričakujemo večjo obrtniško spretnost. Đuboxovo priporočilo je torej, da se pri avtorjih uspešnih krimičev preventivno prebere samo eno knjigo - katero boste izbrali, ponavadi niti ni važno. Ko torej odložite svojega prvega Cobena, kljub navdušenju nad njim raje posezite še po čem drugem. Eden od Đuboxovih predlogov je npr. Jo Nesbo. Pa čim bolj prijetno in napeto poletno branje!
Ni vam jih treba namočiti v mleku, lahko je tudi voda, ki naj bi bila neklorirana (le kje jo dobiti?), potem pa napitku dodate še okuse poletja: Nataša z bloga Zapečenega kruha se največ pojé je tokrat dodala bezgove cvetove za bezgove ure, ampak ne takšne, kot so pri Kajetanu Koviču, bolj vesele, lahkotne, nobene grenkobe črnikastih bezgovih jagod, samo drobne bele, dišeče cvetke - vodni kefir z bezgom kot osvežujoča in zdrava pijača - ne za čas pred nevihto, ampak za čas pred poletjem, ko se nam cedijo sline po vročih dneh.
