Že od včeraj zjutraj po koščkih nastaja daljša objava, ki ji bo morda danes
celo uspelo ugledati luč sveta, do takrat pa vam ponujamo v branje zanimivo poročilo o domačih vinih z vinorodnih gričev, po katerih je v raztrgani vetrovki vandral tujec po imenu Naturšček: naj bo to primer dobre prakse, kot
se (pre)rado reče, ilustrativno gradivo k naslednjemu zapisu, kompleksno, a
tako lahko berljivo pisanje o hrani, kajti - kaj drugega pa je vino, da steče
po grlu z velikim užitkom, med vrsticami pa se besedilo razširi na podobe
slovenstva v najbolj verodostojni obliki, recimo:
»So neposredni in napake so jim bliže kot popolnost. Tisti, ki se bojijo
stvari samih po sebi, bodo to dojeli kot grobost. Ne potrebujejo posrednikov in
vmesnikov – prospekti, recenzije, vzdihovanja in krilati traktati so za
občutljive boječe duše. Gre za požirek brez analiziranja, ker je pozornost
drugje. Povej Franc, te žena še sekira, ti, a veš, da bodo dvignili davek na
dodano vrednost, madona, Rode da je oče?
Namesto iskanja absolutnega ali sofisticiranega gre
bolj za to, da se prebiješ skozi dan. Vrhunec je spontanost, ko se po košnji
odžejaš s kozarcem špricerja, poklepetaš s sosedom ali po službi zaviješ na
enega.«
