Ste ta mesec prejeli otroški dodatek?

Vir.

V bistvu ne gre zgolj za otroški dodatek, gre za stike z davčnimi uradi, upravnimi enotami, takšnimi in drugačnimi zavodi in centri oz. državnimi institucijami, gre za birokracijo izpolnjevanja nekaj strani dolgega obrazca v treh izvodih (fotokopiranje ne pride v poštev) ali za to, da moraš svoje osebne podatke stokrat prepisovati v vse mogoča okenca, razlika je le v tem, da enkrat piše ime in priimek, drugič pa priimek in ime. 

Gre za to, da so nekatere gospe in kakšen gospod med njimi za pultom res prijazni, ti pomagajo in razložijo, zakaj so tvoji papirji, ki si jih oddal na Gorenjskem romali v Krško, zato traja več kot en teden, da se po pošti vrnejo na tvoj naslov, dodajo še kakšen nasvet, medtem ko se pogosto zgodi, da na vprašanje zgolj skomignejo z rameni in te pošljejo drugam, soba 176, drugo nadstropje, od tam pa spet pred druga vrata, na drugo telefonsko, gospa Mateja bo vedela, skratka: prelaganje odgovornosti na druga pleča. 

Vestni občan bo šel tako brati zakone, v njih iskal rešitev svojega problema oz. to, kaj mora storiti, katere obrazce oddati, da uveljavi svoje pravice oz. zadosti državi, a kaj, ko se mu lahko pripeti, da mu uradna oseba, ko prinese k njej množico popisanih papirjev, reče: "Kaj imate pa to? Tega pa res ne rabite." Čeprav v zakonu piše drugače. In ima ta zakon celo nek smisel: če bi gospa od vsakega zahtevala papirje, ki jih mora potrditi določeno ministrstvo, bi ji to vzelo nekaj sekund, hkrati pa bi tistih nekaj inšpektorjev imelo manj dela, ker jim tega ne bi bilo treba preverjati pri vsakem občanu posebej. Ampak gospa papirjev sploh ni hotela vzeti. Ker ona tega tako ne dela. Ker teh papirjev po njenem sploh ni treba oddajati. Tako kot so to povedali Karmen z bloga Hirkani: da ji vloge za otroški dodatek ni treba oddati, celo dvakrat, dokler oktobra otroški dodatek ni bil nakazan, ker ... ne boste verjeli: niso oddali vloge za otroški dodatek. 

Vse se začne pri odgovornosti posameznika: v tako velikem sistemu, kot je javna uprava,  vlada sindrom internetne anonimnosti - tako kot pod vzdevkom lahko napišeš karkoli, tako lahko stranki podaš napačno informacijo, jo zavedeš, narediš napako, saj zanjo ne boš kriv ti, ampak nek abstraktni mastodont, ki se mu reče javna uprava. Ali pač država. Več v Prišepetovalcih, predvsem od 24:46 dalje, ko beseda nanese prav na zgoraj napisano, kako preoblikovati obrazce, da bodo bolj uporabni, si preberite na D_magazinu, Stop birokraciji pa lahko rečete tudi na istoimenski strani.

Karmen z bloga Hirkani na Apparatusu

Če še niste poslušali pogovora s Karmen, ki ustvarja blog Hirkani, mu lahko še vedno prisluhnete na Apparatusu: o vrtnarjenju namesto fitnesa, o kuhanju in o impulzivnem fotografiranju na p in na film s pretečenim rokom uporabe ter o vsem ostalem. Fajn!

Bistvo paradižnika

Vir.

Najprej mu moraš odstraniti seme in lupinico, da ostane samo sočno paradižnikovo meso, spremenjeno v gosti sok, iz katerega po šestih urah v pečici izpari vsa voda, da dobiš nekakšno pasto, slastno paradižnikovo esenco, njegovo bistvo, tisto, kar je pri njem najboljše. Če bi, pa ne veš, kako, potem si lahko natančno dokumentiran postopek pogledaš pri Hirkani - mi ji strašansko zavidamo bogastvo, ki ji ga je iz treh kilogramov paradižnika uspelo spremeniti v tri majhne kozarčke paradižnikovega izvlečka.

Vrtnarjenje in pilates, vrtnarjenje kot pilates?

Vir.

Sprostitvene tehnike za zdravo življenje, vadbe, ki morajo skupaj s švicanjem postati obvezni delček vašega vsakdana vsaj enkrat na teden, stegna brez celulita so enako srečno življenje, večne resnice, ženske revije, ideali telesnih mer, ki jih je z veliko humorja v zapisu o poskusu prijateljevanja s pilatesom popisala Hirkani, v drugi objavi pa dodala svoj recept za zen občutek zadovoljstva: vstajanje ob petih, prenašanje težkih kangel za zalivanje in pobiranje sluzastih polžev ter barvitega pridelka - z eno besedo: vrtnarjenje. 

In ne pozabite, da na Đuboxu še vedno poteka glasovanje za blog meseca - svoj glas lahko oddate tudi za Hirkani.

Cookieji, piškotki in druge zverine

Via Hirkani.

Po spletu lomasti nova zakonodaja, pred vrati postave so se znašli piškotki, ki jih bomo po novem morali uporabniki izrecno odobriti, da bodo lahko naprej svobodno korakali in se iz serverjev pretakali na naša računala, čeprav o njih ne vemo prav veliko oz. nekemu povprečnemu brkljalcu interneta najbrž sploh ni čisto jasno, kaj zloglasni kuki je in kaj na njegovem računalniku v resnici počne, zato se, seveda, hitro razvijejo teorije zarote, da nas preko njih špijonirajo strici iz ozadja, ki o nas tako vedo vse: no, v vsakem primeru: če o piškotkih kaj veste ali pač ne, lahko pomagate Hirkani pri njeni mini raziskavi, tako da odgovorite na nekaj kratkih vprašanj.

Vrtnarjenje

Via Coprnije.

Medtem ko smo nekateri zabušavali, so drugi pridno štihali svoje vrtičke, gnojili, sejali in sadili, pri tem pa vsaj malo obremenjevali tudi svoje križe, ko so skupaj zbijali in pripravljali dvignjene grede, ki bodo kasneje pri vrtnarjenju prišle še kako prav. Nekateri so se projekta vrt lotili prvič, tako kot Katarina, drugi so svoj vrtiček ogradili pred divjadjo s simpatičnim plotom iz različnih krevljastih palic, tako kot Metka z bloga Z mojega vrta, tretji so za 30. rojstni dan dobili v dar živo mejo, ki jo je bilo treba posaditi na vrt za Kraško hišo, četrti so se gojenja krompirja lotili kar na balkonu, tako kot Tina, peti pa so se odločili, da bo vrt postal stajliš in so ga okrasili z masivnimi kostanjevimi dilami ter zastirko iz slame, tako kot Hirkani, spet šesti pa so ugotavljali, da za vrt skoraj nimajo časa, zato iščejo ideje, kako si vrtnarjenje poenostaviti - če imate kakšno, jo lahko posredujete Jagodki s Coprnij.