8 mesecev za 3 minute na filmskem traku

Vir.

Živimo v času tako hitrih rešitev, da jih skorajda več ne znamo ceniti, ker se nam zdijo samoumevne: vse je le klik stran, dosegljivo brez posebnega truda, fotografije nastajajo v vsakem trenutku, serijsko, ena za drugo, enako je s kratkimi filmčki, ki jih snemamo s fotoaparati in mobilnimi telefoni. Ne potrebujemo nobene dodatne opreme, nobenega znanja, čakanja na to, da se film razvije, vse je zelo enostavno, zato je še toliko bolj zanimivo, ko se nekdo loti snemanja po starem: s kamero na filmski trak, ki ga je treba najprej nekje dobiti, nato razviti in si ga ogledati s projektorjem ali pa ga dati presneti na DVD - kako poteka takšen projekt in kakšne so tiste tri minute, ki so zahtevale toliko časa in truda, pa si lahko pogledate na Retrospektivi.

V kino: Gravitacija

Vir.

Najprej je treba povedati, da smo na Đuboxu precej izbirčne sorte, zato prav vsakega bloga ne uvrstimo na našo listo, marsikatere knjige ne preberemo do konca (ali pa se je sploh ne lotimo) in po ogledu marsikaterega filma ostanemo razočarani: tako se nam je Izvor recimo zdel precej predvidljiv, Django nas je razočaral, ker ni bil dovolj tarantinovski, ampak lepo spoliran v duhu časa, Gravitacija pa ... Hja, no, slabše bi bilo le, če bi namesto Sandre Bullock v njej igrala Cameron Diaz, namesto Georgea Clooneyja pa Tom Cruise, zgodba je itak ena sama brezvezna razpotegnjena drama, dolgočasno in patetično, nevredno komentarja, ker tak film človek pač rad čim prej pozabi, a kaj, ko to nekako ne more storiti, ker je v vseh medijih polno nezaustavljivega navdušenja nad njim: no, da ne bo še kdo nasedel, je treba povedati, da nismo edini, ki nam ni bil všeč, ob njem je zaspal tudi Nergač, s katerim delimo tudi mnenje o Planetu Tuš Kranj, nad filmom pa prav nič ni bila navdušena tudi Livia z bloga Welcome to the jungle, ki ga zaenkrat še ni na Đuboxu, ampak čaka med prišleki - zanj lahko glasujete tukaj. Kakšna pa se je Gravitacija zdela vam?

Wadjda

Vir.

Film iz Saudske (ali pač Saudove) Arabije je besedna zveza, ki v glavi najbrž sproži predvsem velik vprašaj, ne pa kakšne asociacije, kaj šele, če gre za film, ki ga je posnela režiserka: Zeleno kolo ali Wadjda obeta nekaj nepoznanega, a zanimivega - več o njem pa v Filmskem kotičku.

November je čas za LIFFE

Via Filmski kotiček.

Da se boste lažje odločili, katere filme na Liffu si splača ogledati oz. katerih ne smete zamuditi, si poglejte vodič, ki ga lahko najdete v Filmskem kotičku: že po njegovi dolžini je jasno, da je izbira velika, zato se je še toliko težje odločiti, katere filme izpustiti in kateri so res vredni obiska - sedaj je čas, da naštudirate program in kupite karte, novembra pa se prepustite užitku na velikem platnu.

Infrastruktura in logistika za pisanje bloga in gledanje filmov

Vir.

Dolgemu naslovu bomo dodali le kratko razlago, saj si vse ostalo lahko preberete pri Filmoljubu, ki se je razpisal o tem, kaj vse uporablja za pisanje svojega bloga in za gledanje filmov, kakšno tehnično opremo, operacijski sistem in vse ostalo - če se sliši suhoparno, pa se bere kot zelo zanimivo, res, smo prebrali od prve do zadnje črke in pike z velikim užitkom, zato lahko le še vzkliknemo: še takšnih zapisov!

Filmi in filmčki

Čez nekaj dni se v Benetkah začenja filmski festival, o katerem lahko več izveste na blogu Filmski kotiček, na RetroSpektivi so si po zajtrku v Kinodvoru ogledali nov slovenski film Dvojina, ki ga je režiral Nejc Gazvoda, poleg naše Nine Rakovec, ki se je zagotovo spomnite že iz Izleta, pa v glavni vlogi v njem nastopa še danska igralka Mia Jexen, na blogu Fogy's World pa si lahko pogledate skejterski Neverendingstory s slajdanjem po klopcah in s skakanjem čez robnike. Tokrat zapis brez fotografij, zato pa s kar nekaj filmčki in filmi.

Motovunski festival vabi prostovoljce

Ekran.

Vsi ljubitelji filmov, ki bi se radi udeležili Motovunskega festivala, ki bi radi videli, kako poteka organizacija, kako se tak festival pripravlja, se lahko do 20. junija prijavite kot prostovoljci: brezplačno bivanje in hrana, lepo okolje, dobri filmi in celo kritje manjših izdatkov, ki omogočajo lažje in srečnejše življenje v Motovunu, kot so zapisali na spletni strani revije za film in televizijo Ekran, kjer dobite tudi vse ostale potrebne informacije. 

Beatrix Kiddo alias Black Mamba

Via Metina lista.

Đubox sicer ne mara vprašanj o najljubši knjigi, glasbi, filmu ali blogu, a če bi se ga kdo že drznil pobarati kaj podobnega, bi na vprašanje, kateri je njegov najljubši ljubezenski film vseh časov, kot iz topa izustil: Kill Bill (Ubila bom Billa). Film bi uvrstili tudi v kategorijo romantične komedije, vsaj tako nekako si ta žanr predstavljamo na Đuboxu oz. bi tak ta žanr moral biti, da bi se nam zdel zabaven in gledljiv. Ne toliko zaradi vse tiste špricajoče krvi in pohojenega očesnega zrkla, temveč zaradi humorja (komedija) in večne ljubezni, ki je niti smrt ne more zares ločiti, med Billom in njegovo učenko Beatrix Kiddo oz. Black Mambo, ki je tudi junakinja današnjega dne na Metini listi oz. v rokovniku Zavest 2013.

Nova risanka o jamski družini: Krudovi (The Croods)

Slika z IMDb-ja.

Od kar so risanke postale animirani filmi oziroma animacije, je tehnična kvaliteta, kot je na svojem blogu zapisal Filmoljub v kritiki nove risanke o jamski družini The Croods (v precej neposrečenem slovenskem prevodu se ji reče Krudovi), animirank, kot jih imenuje sam, postala samoumevna. Če smo že začeli z grozno zakompliciranim stavkom, ki se nam ga trenutno ne ljubi piliti do kičaste popolnosti sodobnih risank, nadaljujmo z veliko bolj preprosto zgodbo jamske družine Krudovih, ki se mora iz svoje varne votline, v kateri so živeli mirno jamsko življenje, podati v nevarni svet zunaj nje, na pustolovščino. Platon, anybody? Filmoljub je zapisal: "Čeprav Krudovi obče tematsko (nemara pričakovano) nekoliko zaostajajo za svojo zrkla solzečo, fantastično barvito zunanjo podobo in neverjetno kratkočasnostjo, pa prav gotovo niso povsem brez substance." Mhm, kljub substanci in votlini torej v primeru Krudovih ne gre za kakšno hudo filozofijo, ampak za simpl komedijo, ki naj bi zabavala in nasmejala naše malčke. Najpomembnejši namen sodobnih risank? Aja, ne, hkrati morajo biti tudi vzgojne, liki pa prisrčni in dobrega srca. Itak.

Čeprav si risanke še nismo ogledali, si upamo staviti, da je konec srečen, saj mora biti vse, kar je namenjeno našim otročkom (našim sončkom!) nujno kastrirano samo na pozitivno. Uvodno zavlačevanje, zaplet, ki mu sledi akcija in obvezni srečni konec - skoraj klasična zgradba, a žal brez kvalitetnega polnila: Marcel Štefančič jr. je v Mladini zapisal "Ker so napol goli, bi lahko celo rekel, da ti uvodni nedogodki še najbolj spominjajo na uvode v porniče – na tisto mučno, povsem odvečno, prisiljeno »duhovičenje« pred bengom. Uganili ste: tudi tu pride beng – veliki beng pravzaprav. Kameno dobo na lepem udari strašljiv potres. Dogodek! Končno, si rečete. In potem si zaželite, da Dogodka ne bi bilo in da bi ostali pri slepem črevu tistih nedogodkov" 

Kakšna pa se je risanka Krudovi zdela vam?

Film, posnet po stripu: Watchmen

Vir: Wikipedia.

Podnapisi skorajda niso potrebni: iz tistega zgoraj, tj. stripa Watchmen, je leta 2009 nastalo tole spodaj: filmska različica. Uvodni kader, ki ga je na svojem blogu skupaj z izvrstno (ampak res, izvrstno) kritiko objavil Filmoljub, je videti precej obetavno - če smo malo zlobni, je videti celo bolje kot sam strip s svojo precej kičasto estetiko, medtem ko trailer s šajni hudo bejbo, ki dahne: "Reši svet zame!" in kupom ognja in eksplozij niti ni več tako zelo prepričljiv. Preverite sami in ne skrbite za krizo, denar na banki in skorjo na potici, ki vam je razpokala: They watch over us!

Vir: IMDb.