Testo, ki plava

Vir.

Lahko bi rekli, da je tisti, ki drži glavo nad vodo in ne potone, iz pravega testa: da to ne velja le metaforično, ampak se da dokazati tudi s preprostim fizikalnim poskusom, si poglejte pri Nataši z bloga Zapečenega kruha se največ poje, ki je nahranila rženi starter - ker prazna vreča pač ne stoji pokonci - in ga naučila plavati, da je dokazala, kako zelo živ je.

Zajtrk

Vir.

Če ni preveč časa, da bi zjutraj packali po kuhinji, se lahko s skodelico kave, čaja ali kakava usedete pred ekran in si skušate predstavljati vonj sveže pečenih pirinih rolic z jabolki in lanenimi semeni, ob tem pa poslušati Selmo skupine Bossa de Novo, ki jo je k receptu kot soudtrack na kuhinjski krpi s frišnim motivom priložila Nataša z bloga Zapečenega kruha se največ poje.

Iz pravega testa

Vir.

Kakšno je pravo testo za pico? Mora biti v testu kvas? Je pica iz listnatega testa slana pita? Je razlika med pito in pico zgolj v eni črki? Kakšna je pica iz kislega testa? Kaj je sploh kislo testo?

Vir.

Odgovorov na zgornja vprašanja morda ne boste našli niti pri Mojci, ki je hrustljavo listnato testo obložila s pregrešnim nadevom iz fig in kremnega sira, niti pri Klemenu, ki je nanj naložil paradižnikovo omako, zelenjavo, sir, semena in začimbe in tako dobil slastno pico, niti pri Nataši, ki je spet čarala iz testa brez kvasa ter iz njega naredila pice z domačo mocarelo, boste pa vsekakor ugotovili, da je treba čim prej zavihati rokave, zamesiti testo po izbiri in speči nekaj okusnega - kakšno testo in nadev boste izbrali in kako boste končnemu izdelku rekli, pa prepuščamo vam.

Vir.

Intervju: Nataša z bloga Zapečenega kruha se največ poje

Nataša.

Roke na zgornji fotografiji pripadajo Nataši, ki mesi, gnete, valja in ustvarja na blogu Zapečenega kruha se največ pojé, kjer iz pečice ne diši le po takšnih in drugačnih kruhkih iz najrazličnejših mok in z zanimivimi dodatki, temveč tudi po piškotih, krekerjih in mafinih, pardon, mafijcih, kot jim simpatično pravi avtorica. A ne pričakujte, da boste iz intervjuja izvedeli vse in še več o fermentaciji, postopku, s pomočjo katerega nastajajo Natašini kruhki, da boste izvedeli, zakaj kruh sploh peči brez kvasa, poleg tega pa vam iz odgovorov ne bo niti bolj jasno, zakaj avtorica bloga pri peki ne uporablja pšenične moke, niti ne, kako ji rata, da so vse njene fotografije, tako zelo polne čarobne svetlobe.

O vsem omenjenem si lahko prebrete na blogu Zapečenega kruha se največ pojé oz. boste o vseh teh rečeh še lahko brali - Nataša namreč blog piše šele od letošnjega marca, tako da nas marsikaj lepega in zanimivega šele čaka - v intervjuju pa je povedala marsikaj drugega, zaradi česar boste njen blog  z vonjem po dišeče zapečenem kruhku z veseljem še večkrat obiskali, predvsem pa se mogoče tudi sami lotili priprave, peke, ustvarjanja, se popacali  z moko in zgnetli skupaj nekaj finega, mehkega. Naj hrusta med branjem!





Kruh z lanenimi semeni iz kamuta in pire.



Ko smo bili majhni, smo sanjali, da bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa si najbrž ne želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog?

Zame je blog sredstvo, s katerim razvijam svoje veščine kuhanja, peke kruha in pa fotografije. Če lahko komu pomagam s svojimi nasveti ali pa če sem komu v navdih, pa še toliko bolje. No, pravzaprav se je tako rodil moj blog – ker se mi je zdelo, da so pri nas peko kruha z drožmi prekrile pajčevine, hkrati pa nas je bilo vedno več takih, ki bi kaj takega poskusili, moje izkušnje pa so kar hotele v svet, sem izdelala načrt bloga in bralce s prvo objavo povabila k peki kruha. To je bil prvi korak, zdaj sem na poti.



Kakavovi mafijci.

Kolikokrat na dan klikneš na svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino?

Ker imam recepte zapisane ne stoterih listih, ki jih običajno ne najdem ravno takrat, ko bi želela kaj speči, se na svoj blog pogosto vračam. Razmišljam, da bi si recepte natisnila in uredila v kaki knjigi, za arhiv in priročnost. Sicer pa sem na svojem blogu skorajda vsak dan, vsaj za kakšno minuto, ko si kar tam pripravim ideje za naprej.





Pletenica iz kislega testa z rozinami.

O čem najraje pišeš in kaj narediš, če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za navdih?

Blogati poskušam tako, da tega ne jemljem kot obveznost in kot nekaj, kar odžira čas drugim stvarem, ki jih počnem v življenju. Če torej nisem pri volji, če nimam časa ali če nimam idej, potem ne blogam. Pri pisanju in ustvarjanju se skušam ravnati po občutku. Če me nekaj zavira in če energija ni prava, se raje umaknem, sicer se to pozna tudi pri objavi, predvsem pa na fotografijah. Ko se vse sestavi, pa so navadno objave napisane zelo hitro.

Starter.

Kako pomembni se ti zdijo komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se iz njih pogosto razvije spletna debata?

Ker blogam šele od letošnjega marca, po vsakem komentarju skačem do stropa. :) Sicer si pa nadvse želim, da bi bili komentarji odziv bralčevega eksperimentiranja in izmenjava izkušenj. Pri komentarjih vseh vrst (pohvale, vprašanja ...) se mi zdi posebej pomembno tudi to, da avtor bloga nanje kakorkoli odgovori, se odzove. Avtorji blogov, ki to počnejo, so mi še posebej pri srcu, tako med drugim pokažejo hvaležnost za podporo bralcev. 



100 % kamutov kruh z drožmi.



O čem najraje bereš oziroma kaj najbolj občuduješ na drugih blogih?

Na kuharskih blogih me pritegnejo predvsem oz. najprej kvalitetne fotografije in urejena, čista grafična podoba bloga. Zasledujem tudi nekaj blogov z dobro vsebino, kot so iskren odnos do narave, vizualna umetnost, vrtnarjenje in nasploh pričevanja ljudi, ki niso toliko v kolesju sistema.

Proseni krekerji.

Kakšna blogerka boš, ko boš velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?

Bolj kot do svojih objav sem kritična do fotografij, zato bi jih rada kar se da izpopolnila. V oblačkih nad glavo zato že dalj časa stoji nekaj kosov fotografske opreme. No, pa krušna peč seveda. Kruh se v pečici tudi speče, a to ni še tisto pravo.



Raztegi in prepogibi.



Katere tri slovenske bloge (ja, samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?

Naturščkovega Klemna, Tanjo od My Wabi Sabi World in pa LenoNino (Ninalena).

Na Đubox bi dodala še Bojco z bloga Permakultura zatelebane :)



Kruh s čebulo.



Najlepša hvala za odgovore!

Ni za kaj.



Triperesne deteljice.



Fermentacija kruha je odvisna od geografske širine

Vir.

Zapečenega kruha se največ pojé, najraje še toplega, dišečega, pravkar vzetega iz pečice, domačega, dobrega, ki ga na Đuboxu mesimo takole bolj od oka, po občutku namečemo v skledo nekaj moke, dodamo kvas in ščep soli in zalijemo z vodo - vedno rata. Kljub temu pa zadnje čase pogledujemo k Nataši, ki zna kruh speči brez kvasa, s fermentacijo, postopkom, ki ga je na svojem blogu že v več zapisih lepo in nadrobno opisala, čeprav nam vse skupaj še vedno ni čisto jasno. 

Če ste bolj natačne sorte, si boste lahko od sedaj naprej pri peki kruha pomagali s posebno tabelo in upoštevanjem geografske širine in dolžine, mi, ta neučakani, bomo pa iz teorije planili direktno v prakso in se skušali fermentacije naučiti na lastnih napakah. Seveda se bomo skušali izogniti vsaj temu, da bi na koncu namesto dišečega hlebčka dobili lepljivo in smrdljivo kepo testa, zato bomo vsake toliko pošpegali k tistim, ki znajo.