Paleo-veganska-vegetarijanska sladica brez glutena

Vir.

"Sicer pa berem vse po vrsti in tega ni malo. Berem parkirne listke, sezname, oglasne deske, sodbe v imenu ljudstva, ponarejene diplome, anonimke, politične manifeste, magnetograme sej DZ, zdravniške rokopise, evropske direktive, novinarsko prozo, game-spoilerje, registrske tablice, bravure N'toka, Crnkoviča in Brščiča, gledališke in filmske kritike, bloge, teletekst, ovitke CD-jev, deklaracije na pašteti, račune za sendviče, inkontinenčne izlive spletnih trolov, infografike, reklamne izveske, možganske prdce veganov, maratonskih plavalcev, nasprotnikov cepljenja in paleo gurujev, psevdopoezijo Sebastjana Erlaha, tvite Vinka Gorenaka, facebook statuse Andreja Fištravca, berem Urban Dictionary, Wikipedio in Upworthy, berem arhive …," piše Aleš Ledik na Metini listi. Naj citat govori sam zase, mogoče bi ga lahko povezali s prejšnjim zapisom na Đuboxu o kuharskih ideologijah, vsekakor pa si po (napornem!) razgibavanju možganov z branjem privoščite še paleo-vegansko-vegetarijansko sladico brez glutena, ki jo najdete pri Alcessi. Nauk na koncu zgodbe oz. smisel različnih delčkov mozaika besed poiščite sami - spolirane, razčlenjene in lepo popečene misli in stavke pa vam bomo lepo na krožniku servirali kdaj drugič. Brez glutena.

Kukurčna zlejvanka

Vir.

Kukurčno zlejvanko se v očesu kokošje glave postreže z lipovim čajem in šnopcem: če vam ni nič jasno, potem pokukajte k Alcessi, kjer boste našli recept za koruzno čudo, nekakšno torto, pečenjak, nekaj koruznega pač, kar je celo brez glutena in se lahko je sladko ali slano.

Mafini z makom in marcipanom

Vir.

Mak in marcipan se bere kot precej nenavadna kombinacija, ravno pravšnja za eksperimentiranje, kadar se nam zahoče nekaj posebnega: recept najdete pri Alcessi.

Party?

Vir.

Nekdo na Đubox redno zahaja z vprašanjem, kaj početi v nedeljo: očitno išče predloge za preživljanje prostega časa, ki bi bili bolj razburljivi in zanimivi od tega, da sediš pred računalnikom in v iskalec vpisuješ vprašanje o tem, kaj naj počneš. Ponuditi boljše ideje tako sploh ni težko: začne lahko recimo s premislekom o razlikah med pomeni besede party, ki ni nujno le tisto, kar se kaže v skoraj vsaki reklami za mladostne in seksi telefone, oblačila, izbire, ampak si starejši, pardon zrelejši ljudje, kot je Alcessa, ki nosijo jopice in radi pospravljajo stanovanja, pod njo predstavljajo vse kaj drugega. Zraven sodi še pitje čaja, udoben kavč in igranje quatra ter seveda branje: pri Micimici so na mizi slovenske pripovedke, Bralnica bere sinku, Špiklja pa se besedno in vizualno kotalika - potapljanje v knjige, sploh v tiste, ki znajo plastično pričarati vonj mirte in limonovcev, odpotovati v Grčijo v domišljiji in med črke v resničnosti - lahko tudi v nedeljo.

Očala brez prstnih odtisov?

Čista stekla na očalih so ena od tistih skrivnosti, ki jim na Đuboxu še nismo prišli do dna, neznansko privlačnost med njimi in prstnimi odtisi pa je odkrila tudi Alcessa. Da ne gre za zakon fizike, ki bi se ga ne dalo spremeniti, dokazujejo tisti, ki imajo očala z vedno čistimi stekli: le kako jim uspe?

Dahner Felsenland

Vir.

Zapis je zgolj opomnik, namenjen temu, da se v spominu ali med miljavžent priljubljenimi povezavami ne izgubi ime, ki si ga je - sodeč po fotografijah - vredno zapomniti: Dahner Felsenland. Gozdovi in zanimive rdečkaste skale, poleg tega pa še oblica zapuščenih gradov - videti je kot sanjska dežela, ki jo bo treba enkrat obiskati, tako kot je to storila Alcessa z bloga Moosings, ki bi nas zelo razveselila tudi s kratkim turističnim vodičem po nemških deželah - kaj vse se splača videti, česa vse se ne sme zgrešiti - saj internet je poln informacij, a tiste iz prve roke so veliko več vredne, ker se z njimi lažje in hitreje naredi počitniški načrt za (morda že naslednje) poletje - mesta so za nas predvsem oporne točke na zemljevidu, bolj nas zanima vse ostalo: jezera, reke, kje se da veslati, plavati, opazovati ptiče in ostale živali, pohajkovati, hribolaziti, plezati, pa tudi najlepši gozdovi in druge naravne znamenitosti. Kaj pa na počitnicah zanima vas?

Razvajanje brbončic

Vir.

Priznamo, tole na fotografiji nas je pa malo dotolklo, ob dobri hrani se pač raznežimo približno tako kot ob skalah in potem je grozno težko napisati karkoli smiselnega, zgolj buljimo, se slinimo in si skušamo predstavljati različne kombinacije okusov, datlje, ingver in pistacije z malinami, juho iz piva z lisičkami in vse ostalo, kar lahko v sliki in besedi občudujete pri Alcessi na blogu Moosings.

Topel dom

Vir.

Mrzlo in vetrovno je ter malo deževno, zato za vse tiste, ki nismo v toplih krajih, danes dom predstavlja toplo in suho zatočišče, skupaj z dolgimi hlačnicami in rokavi ter še kakšno dodatno dekico, v katero se zavijemo, medtem ko prebiramo knjige - Bralnica priporoča roman Maruše Krese Da me je strah? - ali si privoščimo kaj dobrega, da dan ne bo tako siv in pust - npr. rižev puding z jagodičevjem, ki ga je pripravila Špela z bloga Culinary journey by me, ali kakšno drugo osrečujočo hrano - po predloge - tudi stročji fižol brez vsega (pogumno!) je med njimi - lahko zavijete k Alcessi, lahko pa samo uživate v občutku trdne strehe nad sabo ali sanjate, da bi bila narejena iz lesa in slame, tako kot streha vse bolj domačne Hiške Pšeničke - kako nastaja, lahko spremljate na istoimenskem blogu.

Vir.

Za vse omenjene lahko še vedno oddate komentar na Đuboxovem glasovanju, seveda, pa lahko glasujete tudi za vse ostale bloge z naše liste - še dobrih 10 dni in imeli bomo prvega zmagovalca za blog meseca!

Popotniški sever in jug

Vir.

Poletje imamo na Đuboxu raje na severu, jug pa si prihranimo za pomladi in jeseni, ko se po ozkih uličicah ne sprehaja toliko turistov, ko vročina ne ubija želje po raziskovanju in premikih in ko morje ne pomeni tople scaline, ampak hladne osvežitve. V turističnem vodiču zagotovo piše, da je Toskana lepa v vseh letnih časih, čeprav se poleti v njej težje diha, vrste za oglede so predolge, da bi sploh pomislil nanje, pa čeprav je v muzejih ponavadi prijetno hladno zaradi klime. 

Vir.

Zato: nasvet iz Đuboxove popotniške malhe, za vse tiste, ki bi si radi ogledali kakšno od mest in mestec v miru - izkušnja iz San Gimignana, kamor je treba poleti priti pred sedmo uro zjutraj, ko na parkirišču ni niti enega avtomobila in je parkiranje še brezplačno, ko še ni prevroče in domačini na tržnici kupujejo sveže fige in ribe po ceni, ki je precej nižja od tistih za turiste, ko nikjer ni videti nobenega turista, stolpi pa so prav tako veličastni kot ob drugih urah dneva, le muzeji in trgovine niso še odprti - če vas pač to zanima, boste morali malo počakati, tisti najboljši sladoled na svetu, kot mu pravijo, pa se da dobiti tudi, ko je slaščičarna uradno še zaprta - preden se v mestu prikažejo cele skupine glasnih turistov, ki iščejo prav tisto, kar ste si vi pravkar ogledali, oni pa zamudili, lepo pobegnete dalje, v senco oz. na kakšno plažo. 

Vir.

O potovanjih, dopustu in o tem, kaj vse je bilo v Toskani všeč Ireni Sireni, si lahko z užitkom preberete na njenem blogu (še tukaj), predvsem pa tudi o tistem, kar ji ni bilo všeč: take izkušnje so še bolj zabavne in dragocene, vsekakor pa komaj čakamo še nadaljevanje potovanja, opis Korzike, na kateri se hladnejše kotičke najde tudi poleti, samo malo stran od obale se je treba držati. Toskana pa je taka mimogrede destinacija, ki bo vedno bolje videti na razglednicah (v vseh letnih časih;) kot v živo in v kateri se ustaviš, ko šibaš kam dalje.

Vir.

Medtem ko se na jugu švica v kratkih majčkah se na severu zavija v dolge hlače, jakne s kapuco, pa tudi kakšna kapa zna priti prav, čeprav je uradno poletje, veter je hladen, veliko je dežja, ki se ga moraš enostavno navaditi, če ga pa ni, so pa ponavadi komarji - tudi severne pokrajine so na razglednicah seveda videti lepše kot v resnici, ampak ko si enkrat tam, imajo kljub vsem vremenskim nevšečnostim prav poseben čar - če ne bi bilo tako, Alcessa tam zimskih počitnic sredi poletja ne bi preživljala že zadnjih 15 let - sever Evrope skozi njene oči še bolj kot na fotografijah zaživi v slikovitih opisih - v zadnjem zapisu pa so zbrane še posebej zabavne dogodivščine.

Pravilni zapisi in nočne more

Da ne bo prišlo do napačnega tolmačenja, je treba takoj na začetku povedati, da pravilni zapisi niso nočne more, kot bi lahko kdo napačno povezal naslov, ki (nikakor ne kateri) skuša le s čim manj besedami povzeti zabavne sanje in pisanje prevajalke, no, pravzprav, grozljivo nočno moro s skoraj srečnim koncem - več pa pri Alcessi.

To se ne sme zgoditi.

Vir.

Đubox je kot nekakšen veliki brat, ki ima pod nadzorom vse, kar se dogaja na slovenskem blogovju - no, skoraj vse: če tehnologija zataji, se nam lahko zgodi, da kaj zgrešimo - naša lista slovenskih blogov za vse želje in okuse namreč deluje na podlagi RSS feeda, ki ima včasih svojo voljo in svoja pota, zato se sličice poleg objav ne pokažejo vedno, zato se kakšna objava pojavi šele s časovnim zamikom ali pa (in to je najhujše!) se kakšen od zapisov sploh ne pokaže na naši listi. 

Po Murphyju in v skladu s teorijami zarote, v katere verjamemo malo manj kot v prvo omenjenega gospoda, je vedno tako, da velikemu bratu uidejo prav tiste objave, ki jih nikakor ne bi smel spregledati - ko smo namreč ravno pri velikih bratih, lahko malo po orwellovsko še naprej parafraziramo dalje in priznamo, da imamo vse bloge na Đuboxu radi, ampak nekatere bloge imamo pa vseeno še malo rajši od drugih.

Naši dnevi potekajo nekako tako, da si lepo po vrsti, kot so hiše v trsti ali pač si sledijo zadnji zapisi na Đuboxovi listi, že pred ali celo med zajtrkom odpremo vse tiste, ki jih še nismo prebrali, vsakega lepo v svojem zavihku, najprej počekiramo tiste, ki imajo same slike, nato tiste, ki imajo med slikami tudi kaj besedila, za konec oz. za češnjico na vrhu torte pa si vedno pustimo tiste, ki jih imamo najraje: npr. Napota, Striti, Ruth, če omenimo samo nekatere (tri je pravljično število), vsekakor pa k tej zadnji skupini spada tudi naša draga gospa losulja Alcessa.

Vir.

Njen RSS feed zadnje čase štrajka oz. ne deluje pravilno, zato se je na Đuboxovo listo zataknil njen zapis z vizionarskim naslovom Napaka v sistemu, čeprav mu je sledila še ena objava, ki smo jo našli bolj kot ne po naključju. Lahko bi zapisali, da nas je njena vsebina razžalostila, ampak bližje resnici bo, če si predstavljate stripovski oblaček s strelami, lobanjami, klicaji in vprašaji - v prostem in politično korektnem prevodu: to se ne sme zgoditi.

Blogi so takšni in so drugačni, so brlogi različnih ljudi, njihova domovanja, ki imajo fasade vseh barv - nekatere nas morda bodejo v oči, drugih niti ne opazimo, tretje radi ogledujemo. Za razliko od tistih v realnosti, pri katerih popolna svoboda ne bi smela biti dovoljena, ker se hitro sprevrže v nasilje, v mavrični terorizem, pa je na blogih popolna demokracija več kot dobrodošla - pomeni, da ustvarjalec oblikuje svoj blog, tako, kot si ga želi, sam izbira teme, oblike, fotografije, vsebino, obiskovalcem pa je v skrajnem primeru vedno na voljo tudi gumbek x v desnem zgornjem kotu, ponavadi pa tudi to, da v komentarjih izrazimo svoje mnenje, če se s čim ne strinjamo.

Demokratičnost in svoboda vodita v množičnost in množični okus, ki je ponavadi zlata sredina okusov, mlačno povprečje (če hočete, mu lahko - je namreč ravno konec mature - rečete tudi Gaussova krivulja), zato je nujno ločevanje zrnja od plev: to je namen Đuboxa, ki se trudi najti tiste bloge, ki so dovolj kvalitetni, zanimivi, informativni, estetski ..., da si zaslužijo pozornost, vidnost, branost, obiskanost.

Alcessa svoj blog Moosings piše ne le redno in v kar nekaj jezikih, ampak tudi zelo duhovito in ob enem družbenokritično, hkrati pa se loteva tudi zelo raznolikih vsebin: od jezika, slovničnih problemov, kuharij, potepanj, opazovanja ptic do ekonomije (!). Njen blog je za nas zgleden primer zrnja, ki ga cenimo, zato nam to, da je napovedala skorajšnji počitek, blogersko upokojitev, nikakor ni povšeči. Seveda, gre tudi pri tem za svobodno odločitev, ampak smo pa hkrati na Đuboxu tudi malo egoistični, ker imamo pač radi kvalitetne in fajn reči, zato se s tem zapisom prvi podpisujemo pod peticijo, da Moosongs nikakor ne sme izginiti, da se to, da enega od naših najljubših blogov ne bi bilo več, nikakor ne sme zgoditi.

Potopis po Parizu malo drugače

you know: a Talking head, aka Hear no evil, see no evil)

Zadnjih nekaj dni se zabavamo ob prebiranju Alcessinih zapisov s popotovanja po Parizu, ki nanjo ni naredil ravno najboljšega vtisa, tako malo potiho se vmes hahljamo, sploh podnapisom pod fotografijami umetnin v muzejih, no, pa tudi ostalim prigodam, tako da vsekakor: priporočamo v branje!

Kruh z olivami in rožmarinom

Vir.

Na pragu poletja se prileže sredozemski pridih: vonj po morju si lahko pričarate s kruhom, če vanj poleg soli, moke, vode in kvasa zamesite še olive kalmata, sušene paradižnike, nekaj trdega sira in rožmarin, tako kot je to naredila Alcessa z bloga Moosings.

Posebna ponudba: Odstranjevanje, nadležnih vejic

Alcessa nas, je nasmejala, zato bomo, očitno potrebovali, odstranjevnje, smisla za humor z našega jezika - če imate, na njem kakšno, odvečno dlako, se je čim prej, znebite, skupaj z vejicami - posebna ponudba, samo za 154,67 evra!

Worker-killing companies

Via The Guardian.

Oblačila še nikoli niso bila tako poceni, zato jih kupujemo ne glede na njihovo slabo kvaliteto, blago, ki se po nekaj pranjih popolnoma raztegne v napačno smer (vprašajte šivilje stare šole), in šive, ki se parajo, medtem ko nevidne kemikalije, s katerimi so pobarvana, ignoriramo, jih ne opazimo, o njih ne razmišljamo. Podobno je z delavci, na katere smo mislili, ko smo brali No logo Naomi Klein, a si vseeno kupili novo poletno obleko za ceno enega kosa torte v slaščičarni v eni od priljubljenih trgovin, kjer dekleta in ženske cele dneve brskajo po velikanskih kupih poceni tekstila, doma pa iz njega hitro odrežejo listek made in Bangladesh, da jih ne bo žgečkal po vratu. Alcessa nam je kratko in jedrnato dala misliti.