Aktivni državljani in predvolilne obljube

Vir.

Danes se je v našem nabiralniku znašel letak, ki obljublja dolgoročni razvoj in bolj kakovostno življenje v našem mestu. Poziva ljudi k temu, da sami prevzamejo odgovornost za spremembe, da pošljejo svoje ideje in predloge, z drugimi besedami: da postanejo aktivni državljani oz. meščani. Bere se lepo in spodbudno, obetavno in navdihujoče, a hkrati približno enako prazno kot program zmagovalne stranke na letošnjih volitvah oz. leporečja njenega predsednika Mira Cerarja. Ne obljublja ničesar konkretnega, zgolj možnost sodelovanja pri gibanju, ki bo spremenilo življenja vseh na bolje, pa čeprav si slednje lahko prav vsak predstavlja drugače. 

Človeku, ki dobi letak v roke, hitro postane jasno, da želja gibanja, ki je letak poslalo, niso samo spremembe življenja drugih ljudi, ampak želi svoj kos pogače tudi na prihajajočih lokalnih volitvah. Na letaku je tudi fotografija pobudnika gibanja, njegov življenjepis, njegove izkušnje, prednosti, njegovo dopolnjevanje z ženo, ki ga podpira, in tako dalje. Prav vsakdo ob tem hitro pomisli, da bere predstavitev kandidata za župana. "Aha," si misli bralec, "gibanje si nabira podpornike, zbira ideje, tik pred volitvami pa se bo preoblikovalo v politično stranko, ker je recept tik-pred-zdajci očitno trenutno najboljša formula za instant uspeh." Problem nastane, ko človek obišče spletno stran gibanja in ugotovi, da to ni le gibanje, ampak že tudi politična stranka, ki je ustanovljena komaj kak teden, zato ljudem še ni znana, njen pobudnik pa bo oktobra kandidiral za župana. Ker na letaku niti z besedico ni omenjeno, da je gibanje pravzaprav politična stranka, je njegova vsebina sporna in zavajajoča. 

Le kdo si ne želi sprememb, a kaj, ko jih zlajnane puhlice ne bodo prinesle, pa če so še tako polne mogočnih besed, kot so odgovornost, zaupanje, kakovostno življenje, dolgoročni razvoj in tako dalje. V programih političnih strank se najde tudi skrb za zdravje, skrb za javno dobro, za socialne in druge pravice, skrb za kmetijstvo in vedno bolj popularni besedi ekologija in samooskrba. Žal pa papir prenese vse in puhlice so le jalovo seme, iz katerega požene bolj malo žita, ki ga lahko vidite tudi na fotografiji Mami Sandre. O tem, da so predvolilne obljube moka, iz katere marsikdaj ni kruha, pa se je razpisala tudi Vale s kmetije in bloga Naš raj: na odhajajočo premierko in ministra za kmetijstvo je naslovila pismo, ki odpira probleme nove zakonodaje o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Tako na Đuboxu razumemo aktivno državljanstvo, ki mora opozarjati na velik razkorak med predvolilnimi obljubami in po volitvah sprejetimi ukrepi, odločitvami in zakoni. Če nekdo obljublja spodbujanje kmetijstva, nato pa želi sprejeti (ali celo sprejme) zakonodajo, ki slednjega predvsem omejuje in mu s togimi ukrepi onemogoča razvoj, potem to seveda ni v redu, nikakor pa tudi ni v redu, če se ob to nihče ne obregne in če se nam takšno stanje z več snedenimi kot izpolnjenimi predvolilnimi obljubami zdi normalno. Ker ni.

Zapisali so (o volitvah)

Vir.

Čeprav se je letošnja predvolilna državnozborska kampanja komajda zares začela, si upam trditi, da smo že videli največji nateg, ki ga bomo deležni v njej. In ta za čuda ni potekal na ustaljeni relaciji leporečni politik – lahkoverno volilno telo, temveč marketinški guru – obupana politična stranka. Ne morem si predstavljati, kako je dotični oglaševalec uspel obdržati resen ksiht, ko je Državljanski listi razlagal, da je ključ do src volivcev popasto repasta poskočnica, še manj, kaj se je dogajalo v glavah odločilnih oseb v stranki, da se jim je ta strategija zazdela genialna poteza. (Pižama o predvolilni pesmi Skupaj za njo, ki jo je posnela Državljanska lista)

Trenutna vlada si je za cilj zadala preprečitev prihoda trojke, zato je to za Alenko Bratušek tudi ultimativni dosežek. Sam bi si želel še kaj več od minimalnega rezultata, ki je bil za volivca umeven sam po sebi in bi ga brez dvoma dosegla tudi Janševa vlada, čeprav mogoče z za ljudstvo bolj bolečimi kratkotrajnimi posledicami –a boljšimi obeti na dolgi rok. (Nergač o vladnih lažeh za zadovoljstvo plebsa)

Miro Cerar je v tem predvolilnem času zelo previden, saj nagovarja, ali pa se vsaj trudi nagovoriti karseda najširši krog volilcev, ne samo levega, temveč tudi desnega, saj glasove pobira tudi opozicijski SDS. A ravno ta zlata sredina, ki se tako trudi odmakniti od radikalnih stališč, je postala novi ekstremizem. Pri Cerarju se to dobro kaže pri vprašanju padlega družinskega zakonika in posvojitvah otrok v istostolnih skupnostih, kjer govori o konsenzu, besedi, ki je v napredni družbi prej nevarna kot dobrodošla. Če bi se v zgodovini borbe za človekove pravice zanašali na družbeni konsenz oziroma na to, da bodo sprejete, ko bo večina pripravljena podpreti pravice manjšine, do teh pravic nikoli ne bi prišli. In družbenega konsenza niso čakali ne temnopolti v ZDA, ne ženske po svetu, ko so zahtevali enakopravnost in volilno pravico. Argument (pre)moči tu enostavno ne vzdrži. (Izak Košir na Metini listi o čakanju na Godota)

Vir.

Zaradi političnega deljenja ministrskih mest resorjev tako ne zasedejo najboljši kandidati, temveč kandidati z ustrezno strankarsko pripadnostjo. Najbolj očiten primer tega je pri nas skoraj samoumevna praksa imenovanja strankarskih prvakov na ministrska mesta. To je privedlo do ekstremov tipa Karl Erjavec, ki je do danes opravljal funkcije ministra za obrambo, za okolje, za zunanje zadeve, ob tem pa je bil še državni sekretar na ministrstvu za pravosodje. Težko je verjeti, da ima lahko ena oseba tako širok nabor znanj in kompetenc, zaradi katerih je primerna za vodenje tako različnih resorjev. (Anže Voh Boštic, Jure Čuhalev, Marko Jerina na Pod črto o imenovanju ministrov)

»Preventivne in skupnostne oblike dejavnosti in bivanja v domačem okolju, - spet ne izvemo ničesar, gre za nedokončane stavke, napisane v ihti in hitro. Zdaj pa se za trenutek zamislimo: preventivne dejavnosti bivanja v domačem okolju. Kaj je to? V resnici gre za spretnost, ki jo dobro poznajo izurjeni pisci predlogov za različne denarne razpise – uporabiti moraš pravilne fraze, ki so v zeitgeist momentu popularne. Preventiva in skupnostno že nekaj čas kotirata visoko, trajnostno pa seveda tudi. Mogoče so slednjo frazo pri SMC uporabili na kakšnem drugem delu programa, ki ga pač nisem bral.« (Matic Munc o praznih frazah v programu Stranke Mira Cerarja)

Stranke so različno kompetentne. Nekatere dobro poznajo posebnost in posebne težave VŠ ter so zmožne razviti profilirana stališča, druge ga poznajo v grobem, nekatere pa o tem področju ne vedo dosti, zato so na konkretna vprašanja odgovorile klišejsko (npr. Pirati, DL, tudi PS). (Stališča strank do znanosti in visokega šolstva z bloga Kvadrakadabra)

Vir.

Naj brcnem še enkrat mrtvega konja ustavnosti predčasnih volitev: ostajam pri svojem, nikjer v pobudi o oceni ustavnosti, še manj pa v Ustavi, ne najdem resnih argumentov za smelo trditev, da so volitve 13. julija neustavne. Nasprotno, pobudo jemljem kot cenen političen manever stranke Solidarnost, ki bo pospešil njen zaton. Ta stranka si je najprej prilastila proteste, po dubioznih potezah, kot je prižiganje svečk pred Mercatorjem in pravljicah o nacionalnem interesu, pa je na evropskih volitvah upravičeno pogorela, saj so jih prehiteli celo šaljivci iz Sanjske službe in etablirana Piratska stranka z enim samim kandidatom. Bravo, Solidarnost, bravo! (Luka Valas na Metini listi o stranki Solidarnost)

»Težko bi trdil, da je Mercatorjeva zgodba šolski primer nesposobnosti gospodarske in politične elite, prej bi rekel, da gre za šolski primer neuspele lopovščine po eni in umetnega ustvarjanja delovnih mest po drugi strani. Mercatorjeva kratkotrajna zgodba o uspehu je bila rezultat politike, tiste, ki je nastavila tudi Zorana Jankovića. Tega mediji kljub zabavnemu posnetku niso obešali na veliki zvon.« (Nergač o Mercatorju, politiki in zabavnem posnetku)

Ljudje očitno spet hočejo nov obraz, ki pa je dovolj prepoznaven, ki se jim zdi dovolj strokovnjak in je še umirjen povrhu in Miro Cerar je na tričetrt prazna posoda, v katero lahko vsak nalije vse, kar si želi. (O visoki podpori Stranki Mira Cerarja na blogu Jinov svet)

Vir.

Ker sta skupaj s Šoltesom doslej ponujala točno in samo sebe, svoj obraz in nič več, s tem zahtevata ravno prazno, apriorno naklonjenost. Vendar prazna gesta »Zaupajte meni«, ki jo implicitno predstavlja vsak politik, zanika sleherno deliberacijo. Pričakoval bi, da kaj takšnega politik stori, ko predstavi svoje ljudi in svoj program. Da prosi utemeljeno. Ne, to se ni zgodilo. (Boris Vezjak v prispevku Verjeti Šoltesu, zaupati Cerraju? na blogu In media res) 

»Javnomnenjske raziskave. Kdo jih najbolj potrebuje, vemo. A kakšen je profil tipičnega anketiranca? Kdo so tisti volivci, ki si pravzaprav vzamejo čas in odgovarjajo na zastavljena vprašanja? Vaše mnenje šteje, pravijo. Pa je to mnenje tudi kredibilno in ali bi nas sploh morali zanimati tisti že prirojeno odločeni, ki slepo sledijo velikim vodjem do konca - tudi za zapahe, če je potrebno? Četudi je kriv - kar pa, seveda, nikoli ni, saj je "pošten", "zaslužen" in "edini, ki lahko reši Slovenijo".
Osebno ne poznam nikogar, ki bi si sredi belega dne, ko mu zazvoni telefon, vzel čas, da se posveti javnomnenjski anketi. Tega trenutka še nisem doživel. Večinoma se jih odslovi še preden pridejo do "delamo anketo o ... ", saj jih izda že ton glasu, umetna prijaznost in pretirana formalnost: "Pozdravljeni! Sem dobila gospoda Koširja? Ime mi je Vera, kličem iz podjetja tega-in-tega. Izvajamo pa kratko ... " ... Aha, anketa - hvala lepa, ne bi.« (Izak Košir na Metini listi o javnomnenjskih raziskavah) 

A kdaj dobite občutek, da so predvolilni boji, soočenja in debate ena velika skleda ovenele solate? (Razbiti miti o volitvah na Nara's blogu) 

 

Vir.

V galeriji herojev volilne abstinence se je znašlo trinajst likov: ravnodušnež, antipolitični fatalist, naravni fatalist, razočarani fatalist, solipsist, nevednež, neselektivni izbirčnež, selektivni izbirčnež, revolucionarni lepodušnik, vstajniški lepodušnik, enoglasnež, vernik v zarote in resigniranec. Spodaj je njihov kratek profil. (Vodič po slovenskem volilnem abstinentu Borisa Vezjaka z bloga In medias res)

+

Pred volitvami si lahko na Metini listi poslušate Volilno matematiko, zanimiv pogovor o zapletenosti in kaotičnosti slovenskega volilnega sistema, ter preverite rezultate zadnje ankete volivca Matica Munca, ki bodo objavljeni danes, v petek, 11. julija, do 22:00.

Za ilustracijo

Vir.

Za ilustracijo zapisa z naslovom Dva obraza zime, tega, kako s snegom in olimpijskimi igrami znamo prikriti vse težave, dve objavi na blogu Matica Munca: obe odlični, obe takšni, kakršne bi po našem mnenju morale biti objave na blogih, prav nič ozkogledi, predvsem pa kritični, za ilustracijo in za zgled. Skratka, vzemite si čas in preberite Navijajmo za naše po Sočiju! in Kaj v resnici hočemo? Pojma nimamo!, kot slikovno gradivo k temu zapisu pa vam je na ogled Zelenjava, ki je videti kot pragozd za mravlje in jo je narisala Maja Kastelic, palimpsestni iluminirani rokopisi na časopisnem papirju, ki jih trenutno v Beogradu razstavlja angleški umetnik Grebo Gray, o katerem si lahko več preberete na Flip Flip Me Heidi, čisto spodaj pa še novi in prenovljeni Mentor, za katerega je svežo likovno podobo oblikovala Meta Wraber, več o njem pa lahko najdete na blogu Aljoše Harlamova.

Vir.

Vir.

Deljenje

Vir.

Začne se s seštevanjem in odštevanjem, nato pa pride še deljenje in množenje, ampak tokrat ne bomo vadili matematičnih operacij, ampak se bomo posvetili malo drugačnemu deljenju, tisti svetli strani interneta in globalizacije, možnosti šeranja vsebine, da ni treba iz Nemčije preko kataloga naročati kaset z Doorsi in čakati na paket, pa švercat kavbojk, praška in kinderjajc iz Italije in Avstrije, ni potrebe po izrezovanju in shranjevanju člankov iz revij in časopisov, ki pri nas še vedno padajo iz starih knjig, ker se do večine informacij pride zelo hitro, z enim samim klikom. 

V tem svetu izobilja glavni problem pogosto ni izbira, ampak to, da se čez pragozd vsega prebiješ do tistega, kar te res zanima, ker je preveč vsega in hitro kaj spregledaš, zato je še toliko bolj dragoceno, da ti kdo kdaj malo namigne: to poslušaj, to si poglej, to je vredno branja, tega ne smeš zamuditi. Seveda se vse te možnosti deljenja izkorišča tudi v druge namene, za to, da z drugimi deliš svojo fotografijo, narejeno v ogledalu, tvitneš, da si slabe volje, ali v svojem profilu na fejsbuku obelodaniš, da si zaljubljen, ampak kljub temu komunikacijskemu šumu (zasebnost naj pač ostane zasebnost), je deljenje nekaj, v kar na Đuboxu zelo verjamemo: no, saj je to tudi glavni razlog, zakaj je sploh nastal.
 

Ne, za deljenje res ne potrebuješ virtuale, ampak z njeno pomočjo gre lažje tudi na večje razdalje, vse je bolje dosegljivo, hitro lahko recimo nekoga v drugi državi okužiš z navdušenjem nad Aphro Tesla, kot se je pripetilo včeraj, čeprav žal ne more na koncert, naslednji četrtek, 27. 2. (v Kinu Šiška skupaj z Anno Calvi), zato pa jo lahko spremlja na internetu. In če smo ravno pri koncertih in glasbi, vam lahko predstavimo še simpatično Pjesmico Mikija Solusa, ki svira pop u četiri oka širokim masama, Pjesmico o hipsteru, ki čita Murakamija i Heideggra - vse to spodaj na videu z malo kišice ali pa naslednji petek, 28. 2., v Škofji Loki, Pri rdeči ostrigi.

Poleg glasbe se splača poslušati tudi podcaste ali internetne radijske oddaje: v najnovejšem Apparatusu lahko poslušate intervju z avtorjem portala Pod črto, o katerem smo pisali že zadnjič - pogovor je tekel predvsem okrog množice novic brez ozadja in konteksta oz. o tem, kakšni so mediji in novinarstvo v Sloveniji - Mladina je postala precej podobna Reporterju in Demokraciji, sogovornika pa poskrbita tudi za primerjavo slovenske medijske scene s tujino. Za boljšo obveščenost o dogajanju po svetu bo poskrbel blog Polone Frelih, ki ga sicer še ni na Đuboxu, upamo pa, da enkrat bo - trenutno na njem najdete predvsem informacije o grozljivih rezultatih protestov oz. o ranjenih in mrtvih v Ukrajini, medtem ko je avtor bloga Jinov svet opozoril na članek Mihe Kosovela o razočaranju in resignaciji slovenskih državljanov.



Vir.

Na Kvarkadabri so z nami delili zanimiv posnetek iz Yellowstonskega nacionalnega parka, v katerega so naselili volkove, ki s svojo prisotnostjo niso vplivali le na ekosistem parka, na vegetacijo in naselitev novih vrst živali, ampak celo na reke. Nergač je delil svojo jezo nad vse mogočimi akcijami in ugodnimi cenami, do katerih lahko pridete zgolj s posebno kartico vsakega od trgovcev, medtem ko bo s pomočjo interneta več ljudi izvedelo za povabilo na dneve in večere odprtih vrat observatorija na Golovcu, o čemer so nas obvestili na Portalu v vesolje. Poleg tega vas čaka še eno povabilo, in sicer nas je Aljoša Harlamov na svojem blogu povabil na literarni večer o Hrumu časa Osipa Mandelštama, ki bo danes, 20. februarja, ob 19h v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani.

Vir.

Seveda se na spletu lahko deli tudi recepte in ideje za kuhanje ter za pripravo hrane: za sadno pito, ki vas čaka na blogu Ena leva, ena desna, za domačo pico z bloga Zgodbe na krožniku ali pa za zimsko pecivo s suhim sadjem, ki si ga lahko ogledate na blogu Moj kras in svet okrog., medtem ko je Hirkani po napotkih in navodilih sodelavca ustvarila slastne čokoladne pralineje.
 

Vir.

Da tisti, ki s prstom žugajo proti internetnemu druženju in spoznavanju, nimajo vedno prav, saj ima to kar nekaj prednosti - recimo, da si sogovornike izbereš na podlagi interesov, piše Kostin mozeg, za vse tiste, ki ste se prebili do konca tega dolgega zapisa, pa še nagrada: pokukajte na blog Odds & Ends, kjer morda lahko dobite darilce.

Dva obraza zime

Vir.

Saj smo vam že včeraj povedali, da je treba govoriti o snegu, ne pa o drugih rečeh, recimo o evropskih volitvah, ki so postale zgolj sanjska služba v evropskem parlamentu, o cuzanju evropskih sredstev in prazni shemi jamstvo za mlade, ki pod novim imenom ponuja skoraj zgolj reciklažo starih programov - skratka: nič novega v dolini Šentflorjanski, samo snega je včeraj spet malo zapadlo, čeprav ga je v nižini in v mestih že skoraj pobralo, za njim ostaja le snežna brozga, nekatere reke poplavljajo, malo višje pa lahko najdete snežno idilo, ki si jo lahko ogledate pri Sashiti, spluženo avtocesto na Pokljuko, lahko pa si ogledate tudi neolepšano sliko trenutnega stanja v naših gozdovih, ki jo je z nami delila Vale s kmetije NašRaj - vse skupaj ni le žalostno, ampak je tudi tako čudovita metafora za stanje v državi - če drevesa odstraniš s ceste, ki vodi v evropski parlament, s tem pač ne narediš veliko. Na tak način pod krinko skrbi za druge poskrbiš le zase, medtem ko se trenutno lastniki gozdov in kmetje spopadajo ne le s padlimi drevesi in poškodovanimi gozdovi, ampak tudi z visokim davkom na nepremičnine, ki je za kmetijske stavbe zelo visok in znaša kar 30 %. Juhu, sneg!

Vir.

Sicer pa si o tem, kje trenutno smo, kako si mečemo pesek v oči, da se imamo boljše kot lansko leto, zaslepljeni od vse beline in zimskega sonca in idile, v kateri živimo - no, o tem in o čudoviti slovenski politiki si lahko preberete tudi pri Nergaču.

Črne gradnje in legalizacija

Vsak kovanec ima dve strani tako kot tudi vsak konflikt: zakonodaja seveda ni vedno pravična, a tudi ljudstvo, ki se pod vplivom populizma medijev postavi na eno samo stran, ni - o tem, zakaj se nekatere črne gradnje rušijo, druge pa se da legalizirati, si preberite pri Alešu s Fotogaje.

Globa za napačno parkiranje

Obstaja nešteto načinov za striženje ovac: enega od njih je opisal Nergač - če boste v Ljubljani dobili kazen za napačno parkiranje, vam je ni treba nujno plačati - možno je namreč, da gre zgolj za poziv, ki ga ni izdalo Mestno redarstvo, edini organ, ki vam sme predpisati kazen. Se še kdo spomni mariborskih radarjev? Kdaj bo dokončno prekipelo tudi Ljubljančanom?

Tkivo slovenske družbe potrebuje zdravnika

Ne, ne znamo biti tako lucidni kot Simona Rebolj, zato ne bomo niti poskušali povedati na kratko vsega tistega, kar je ubesedila v tokratnem zapisu, ki je vsekakor vreden branja in premisleka: o tem, kaj potrebuje tkivo slovenske družbe, če želimo, da pacient preživi.

Medtem v Egiptu

Vir: AFP, Gianluigi Guercia.

O tem, kakšne so trenutno razmere v Egiptu, o milijonskih množicah protestnikov na ulicah, nasilju in ignoranci oblasti, ki noče razumeti, da množica zahteva njen odstop, ter o tem, da Muslimanska bratovščina ne predstavlja egiptovskih muslimanov, si lahko preberete na Batinem blogu.

Cookieji, piškotki in druge zverine

Via Hirkani.

Po spletu lomasti nova zakonodaja, pred vrati postave so se znašli piškotki, ki jih bomo po novem morali uporabniki izrecno odobriti, da bodo lahko naprej svobodno korakali in se iz serverjev pretakali na naša računala, čeprav o njih ne vemo prav veliko oz. nekemu povprečnemu brkljalcu interneta najbrž sploh ni čisto jasno, kaj zloglasni kuki je in kaj na njegovem računalniku v resnici počne, zato se, seveda, hitro razvijejo teorije zarote, da nas preko njih špijonirajo strici iz ozadja, ki o nas tako vedo vse: no, v vsakem primeru: če o piškotkih kaj veste ali pač ne, lahko pomagate Hirkani pri njeni mini raziskavi, tako da odgovorite na nekaj kratkih vprašanj.

Naše ljubo zdravstvo

Via RŠ.

Izčrpano domače zdravstvo bi naša pametna oblast reševala tako, da bi namesto zdravstva do konca izčrpala državljane, sploh tiste, ki že tako težko prispevajo kaj v zdravstveno blagajno, tiste, ki še komaj držijo svojo glavo nad površjem, samozaposlene, prekerce, kmete, študente po 26. letu - predsednik društva Asociacija Andrej Srakar je takšne ideje pravilno označil za problematične in nesolidarne v prispevku Davčne kapljice rešitve in izčrpano domače zdravstvo na RŠ-u, izjave pa so podali tudi drugi: sploh tiste iz začetka oddaje je težko razumeti, da mislijo resno - gospa sindikalistka se jezi, češ da država preveč privilegirano podpira kmete, a dj no, sploh pa puhlice o večji enakopravnosti in pravičnosti med plačniki osnovnega zdravstvenega zavarovanja, s tem da bi brezposelni postali solidarnejši in bi plačevali enako kot zaposleni - kok kul.

Najlažje je tako: zvišati prispevke, vzeti državljanom, kar ne bo rešilo ničesar, le povzročilo še več revščine, namesto da bi, recimo, malo pometli pred lastnim pragom: ne le v zdravstvu, kjer se obračajo denarci za različne materiale, postelje in ostalo, kar se niti nujno ne uporablja oz. se preplača (tudi o tem v prispevku zgoraj), ampak tudi kje drugje - recimo pri t. i. dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, ki je že zdavnaj postalo obvezno in pomeni še dodaten strošek za državljane, medtem ko zasebne zavarovalnice, ki ga izvajajo, 6 do 10 odstotkov porabijo za svoje delovanje (javni zavod le 2 %), predvsem pa ... No, preberite si sami: o hobotnicah in pijavkah, ki so prisesane na to delovanje za javno dobro (japajade): Jaz zase, ti zame, članek Boruta Mekine v Mladini.

Našo čudovito prihodnost bo gradilo državno gradeno podjetje

Na Đuboxu razmišljamo, da bi napisali priročnik z aktualnim in nadvse modnim naslovom Kako okrasti državo, ki ga bodo državljanke in državljani z veseljem pokupili, saj jih je še kar nekaj takšnih, ki si v svoje žepe niso pobasali večjih ali manjših delov državnega premoženja, bi pa to z veseljem storili, a kaj, ko je od države ostalo le še bore malo. Kljub temu pa ne skrbite, saj vam nova vlada ponuja odlično rešitev: denar od povišanih davkov in posebnega davka na sladke pijače bomo porabili za financiranje državnega gradbenega podjetja, ki bo za vse nas zgradilo svetlo bodočnost. No, skoraj za vse: denar, ki ga bodo vzeli vsem tistim z nad 700 evri plače, bodo preko zgrajenega državnega obvoza pobasali v žepe razni novi in stari zidarji, hilde, šroti, bavčarji in jankovići, skratka: državljani. Več pri Nergaču.

 

Zastonj na letalo, zastonj na koncert

Vir.

Majhna državica, ki deluje predvsem na vezah in poznanstvu oz. bi I feel Slovenia lahko prevedli v: če ne gre z nepotizmom, se uporabi korupcijo ali pritisk, sicer pa po receptu: od sestre prijateljica ima sodelavko, ki dela pri podjetju, katerega direktor ima prijatelja v upravnem odboru in bo vse zrihtal preko vrste, tako kot se to dela pri zdravniku, pri specialistih, pri potovanju z letalom pa tisti pri koritu pri slabo stoječem podjetju v javni lasti dobijo popust, kako si potem ne bi upali zahtevati še brezplačnih vstopnic za koncerte ali gledališče, pa ne le zase, ampak še za ženo, mamo, sestro, celo družino - o slednjem si lahko preberete na Airbeletrini, kjer se je razpisal Uroš Bonšek, vodja za stike z javnostjo v Kinu Šiška (tisto hči v zapisu mu, prosim, oprostite), o letalskih kartah in brezsramnemu cinizmu tistih, ki so hodili na brezplačne izlete, pa lahko berete pri Nergaču.

Demokracija pod Alpami

Foto: Slovenian-alps.com via Zgodovina je kul.

“Slovenska politika je, naravno, odraz značaja naroda. Marljivi, vztrajni in počasnega mišljenja so Slovenci dobri podrejeni uslužbenci, iz njihovih vrst pa izide le malo voditeljev. Nekoliko pohlepni, morebiti zato, ker je bil boj za obstanek vedno trd, so nenehno nezaupljivi in se izrazito zatekajo k laži, pa čeprav brez praveg cilja. Čeprav vdani klerikalizmu, velja pijanstvo kot prvi narodni greh, razvrat pa je takoj za njim na drugem mestu. Od vseh lastnosti pri Slovencih najbolj izstopa okoreli materializem,” je v pismu ambasadorju Velike Britanije zapisal italijanski konzul daljnega leta 1938, čeprav se citat bere še kako aktualno. O tem, kako smo se skozi zgodovino pod Alpami učili demokracije, si lahko preberete na blogu Zgodovina je kul.

Kdo nas zastopa? Janko Veber ali društvo Hervardi?

Slika: rtvslo.si

Na Metini listi so objavili sestavek Javna razprava samo za povabljene Aljaža Pengova Bitenca, ki se je na svojem blogu Sleeping with Pengovsky razpisal o srečanju predstavnikov parlamenta, pravnih strokovnjakov in javnosti o referendumski zakonodaji, ki ga je sklical naš novi predsednik državnega zbora Janko Veber. Vse lepo in prav, dokler vam ne povemo, da je bil dogodek sprva zaprt za javnost, na guest listi pa se je poleg pojočega majorja Ladislava Trohe znašel tudi Aleš Primc, goreč nasprotnik družinskega zakonika, ter Andrej Šiško, predstavnik društva Hervardi.

Čudovita druščina, ki v srcu o referendumski zakonodaji in Sloveniji zagotovo misli le dobro, ima najbrž o protestniškem gibanju, ki je poleg izražanja nezadovoljstva skušalo vzpostaviti tudi javno razpravo in čim bolj aktivno vključevanje javnosti v politične razprave, bolj odklonilno mnenje. Ironično je, da naj bi prav o referendumu, ki predstavlja glas ljudstva, odločali politiki in dvomljivi povabljenci, ne pa javnost. Še bolj ironično pa je, da so nekateri mediji ta posvet imenovali posvet o neposredni demokraciji. Naj bi bila tudi ta le za povabljene?

Slovenija, moja dežela s pridihom Cipra

Z bloga Mami Sandra

Zapis S pridihom, ki ga je na svojem blogu pred dnevi objavila mami Sandra, lepo povzame trenutno stanje v naši lepi deželici, polni že precej suhih potic in pobarvanih kuhanih jajc, ki smo jih vsi počasi že siti, tako kot tudi vseh drugih jajc, ki smo jim vsakodnevno priča. Na sončni strani Alp je postalo nekam mraz, medtem ko se zdi, da je severneje od nas zaenkrat prijetneje. Že veste kam boste šli na morje?

Tudi ministri enaki pred zakonom?

Na sliki je klet.

Novi minister za okolje in prostor Igor Maher trdi, da je na sliki klet. Na kmetijskem zemljišču v Sečovljah, kjer se nahaja, lahko legalno stoji le pomožni kmetijski objekt, zato sami presodite, ali gre za senik, kozolec ali hlev. Na Fotogaji si lahko preberete odprto pismo ministru oziroma o tem, da bi morali biti pred zakonom vsi enaki, v resnici pa imajo nekateri na svoji zemlji kleti, drugi pa črne gradnje.

Normalna politična stranka?

http://www.regionalobala.si/novica/hocemo-prenovo-slovenije

Zanimivo Jinovo razmišljanje o političnih strankah, ki so prehitro prepričane, da predstavljajo večino, torej vse nas, in da so njihova prepričanja v nasprotju z idejami drugih strank, edina normalna. So res? Mar nočemo pluralizma mnenj in možnosti izbire? A se nismo prav za to borili?!

Nova vlada, politika slaboumja in bankrot

O trenutnih razmerah v državi, o spremembah, ki ne prinašajo optimizma, in o tem, kaj nam sploh še preostane (cinizem?) sta se razpisala Jin na blogu Jinov svet in Nergač v zapisih Sistem slaboumja in 1 odstotek. Žal se moramo z njuno prognozo strinjati tudi na Đuboxu, kaj pa mislite o zapisih in novi slovenski vladi vi?