sobota, 09. maj 2015

Prešteto

Picture
220 stopinj poševno

Glasovi za prišleke so prešteti in čas je, da razglasimo rezultate:


Verjamem v sonce je doslej prejel 1 glas.

Blog Besede v srce si je do sedaj priboril 2 glasova.

Sivina v zelenem je dobila 4 glasove.

Lipov bog si je priboril 9 glasov.

Soba z razgledom je skupaj dobila 31 glasov.

Vedski kuhariji ste namenili 41 glasov.

Blog 220 stopinj poševno je dobil 58 glasov.
Soba z razgledom

Trije blogi, ki so prejeli največ glasov, so se s tem uvrstili tudi na našo listo. To so:

220 STOPINJ POŠEVNO, VEDSKA KUHARIJA in SOBA Z RAZGLEDOM

Dobrodošli!

Vedska kuharija
 

ponedeljek, 04. maj 2015

Prišleki št. 8

Sedem blogov se poteguje za svoja mesta na Đuboxovi listi na desni strani, med njimi pa boste lahko na glasovanju izbrali tri, ki jih bomo uvrstili na naš seznam blogov za vse želje in okuse. Glasovanje se začenja zdaj, pravila so skoraj enaka, kot so bila vedno do sedaj, le da po novem en blog lahko na glasovanju sodeluje le trikrat. Pravila si lahko preberete čisto na dnu tega zapisa, tokratni kandidati za prišleke pa so:

Sivina v zelenem
1.SIVINA V ZELENEM je blog, na katerem so zgodbe in poezija, "mračnjaška, trpka poezija in pristne realne zgodbe," kot jih je poimenoval Kostin mozeg, ki nam je predlagal, da blog uvrstimo med prišleke. 

Picture
220 stopinj poševno


2. 220 STOPINJ POŠEVNO se lahko reže zelenjavo ali torte in peciva, zelo ustvarjalno, ne nujno preveč natančno, prijetno za oko in za brbončice, vsakič z novimi idejami in sestavinami, od tradicionalnih receptov naših babic do moderne kuhinje.

01_karikatura
Lipov bog

 

3. LIPOV BOG je blog o slovenski tajkunizaciji in njenih škodljivih posledicah, o privatizaciji in ropanju državnega premoženja ter o zakulisnem dogajanju v slovenskem gospodarstvu in bančništvu, v katerega je imel zadnjih 30 let vpogled tudi avtor bloga, nekdanji blogoskeptik, ki se je prelevil v propagandista blogov, saj so ti odlično orodje za deljenje svojega mnenja in vedenja s širšo javnostjo.




Vedska kuhinja


4. VEDSKA KUHARIJA: "Ja, ja, ..še en kuharski blog," je duhovito pisalo v e-mailu, ki smo ga prejeli v naš nabiralnik, ampak malček poseben kuharski blog, saj so na njem zbrani recepti indijske kuhinje, pri katerih avtorja ne uporabljata mesa, jajc, čebule, česna in še česa, medtem ko v njuni kuhinji pogosto diši po za nas neobičajnih začimbah in zanimivih kombinacijah.

Verjamem v sonce

5. VERJAMEM V SONCE je predlagala bralka Martina, ki ga je opisala takole: "Blog je odraz življenja avtorice, razmišljanja in čutenja. Z ljudmi skuša deliti vse lepo in jih spodbujati, da bi gledali na svet pozitivno. Vse, kar zapiše, je produkt njenega razmišljanja, razen tisto, kjer je avtor izrecno naveden." Na zadnjem glasovanju za prišleke je blog prejel 1 glas.

Besede v srce

6. BESEDE V SRCE je še en predlog bralke Martine, blog duhovnika, navdušenca nad Evrovizijo, ki z izborom Conchite Wurst ni bil zadovoljen, ker naj bi po njegovem mnenju zmagala napačna ideja, sicer pa na svojem blogu deli različna razmišljanja o krščanstvu in vsem ostalem. Do sedaj je blog prejel 2 glasova.

Soba z razgledom

7. SOBA Z RAZGLEDOM kvačka, šiva, plete in ustvarja, dela košare in vrečke, torbice in druge zanimive izdelke, ki jih deli tudi z bralci svojega bloga. Spoznali ste jo že na prejšnjem glasovanju za prišleke, na katerem je dobila 17 glasov.



Pravila:





1. Glasujete lahko za enega od kandidatov.



 



2. Glasovanje je javno in poteka v komentarjih pod to objavo.










3. En komentar pomeni en glas za en blog.







4. Ena oseba lahko glasuje tudi večkrat, ker zaenkrat še ne moremo preverjati številke vaše osebne ali potnega lista in bančne kartice (NSA trenutno žal noče posredovati teh podatkov).





5. Iz komentarja mora biti jasno razvidno, kateremu blogu namenjate svoj glas. Veseli bomo, če dodate še kratko ali dolgo utemeljitev (Primer: Glasujem za Đubox, ker je najboljši.).






6. Če iz komentarja ne bomo znali razbrati, komu ste namenili svoj glas, ga ne bomo upoštevali. Prav tako ne bomo upoštevali komentarjev, v katerih boste glasovali za več kot en blog. 


 



7. Blogi, ki tokrat ne bodo izbrani, bodo lahko v glasovanju sodelovali že naslednji mesec, skupaj z novimi kandidati s čakalne liste.

8. Vsak blog lahko na glasovanju sodeluje trikrat. V primeru, da tudi v tretje ni izbran, mora svoje mesto med kandidati za prišleke prepustiti drugim blogom.







Glasovanje traja do čertka, 7. maja 2015, do polnoči (če komentar oddate 00:00 bo še veljaven, minuto čez pa ne več).





V BOJ!  
 

sreda, 29. april 2015

Odprašeno

Z bloga Akvarij

Ažurnost je treba iskati drugje, ne na Đuboxu, ki se zbudi in zgane le takrat, ko se mu ljubi in ima kaj za povedati, kaj za deliti in sporočiti, sicer pa je raje tiho, pa čeprav to pomeni, da kakšen bralec ali bralka že malo obupa nad njim ali celo pozabi, da obstaja. 

6O7A6014
Z bloga Tolsta Nutrija

Nič hudega: še vedno je pomlad, današnje sončno vreme vabi ven in ne na internet, ne pred računalnik, zato ga izkoristite za kakšen izlet (nekaj idej najdete pri Mojci z bloga Akvarij), sprehod, tek, kolesarjenje ali kakšno drugo nesedečo dejavnost. S seboj na pot lahko vzamete pečeno čičeriko po receptu Tolste nutrije ali pa si jo pripravite za večerno zobanje v dobri družbi filma ali branja: v obliki knjige Popolna akustika, ki jo priporoča Tomaž z bloga Konteksti, ali pa si preberite zapis O črki z bloga Petkovanja in ponedeljkovanja, o črki, brez katere bi šel lahko k vragu svet, pa čeprav pižami in paradajzu brez nje ne bi prav nič manjkalo. Za posladek pa še hitro pripravljen rožičev puding, ki ga je NaredilaAna.

Z bloga NaredilaAna


To je to, zaenkrat. V ponedeljek, 4. maja, pa pridejo prišleki: glasovanje za nove bloge na Đuboxu.

sobota, 04. april 2015

Zaprašeno: Kako zakrpati oblekico?

Kako popraviti raztrgano dekliško oblekico?
Z bloga Kandela.

V rubriki Zaprašeno vam predstavljamo starejše zapise z blogov, ki pa jih je zagotovo vredno reciklirati, tako kot se splača zakrpati tudi staro oblekico, kot je to na naredila Kandela - mogoče njeni nasveti in lepo razložen postopek krpanja ter šivanja, kar je lansko leto delila na svojem blogu, pride prav komu tudi letos.

četrtek, 02. april 2015

Intervju: Ana z bloga Naredilaana



Naredilaana je zagotovo eden od bolj priljubljenih slovenskih kuharskih blogov, Ana, ki ga piše, pa velja tako za mojstrico peke in priprave sladic ter okraševanja kot tudi za mojstrico pri pripravi zelenjavnih, mesnih in drugih jedi, še posebej pa rada uporablja žar. Če jo želite osrečiti, ji podarite kakšno staro litoželezno ponev s patino ali pa kakšne zanimive eksotične začimbe, sicer pa ima rada recepte, opremljene z uporabnimi podrobnostmi, in pravi, da ji mogoče njen blog sploh ne bi bil všeč, če ga ne bi pisala sama. Uživajte v branju njenih odgovorov na naša vprašanja in dober tek! :)
 

Ko smo bili majhni, smo sanjali, da bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa si najbrž ne želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog?

Pisanje bloga ni moja kariera, ampak le hobi. ​Tudi o tem, da bi se kdaj profesionalno ukvarjala s hrano, nisem nikoli razmišljala. Da se v domači kuhinji pripravlja obroke in priboljške za praznovanja, mi je samoumevno že od malih nog. Nekoč so zbirali recepte v zvežčičih, jaz pa svoje zbiram v digitalni obliki. Tako je pisanje bloga le dodatek k eni izmed osnovnih dejavnosti v domači hiši. Profesionalno se ukvarjam s popolnoma nasprotno dejavnostjo, vendar je tako hobiju kot poklicu skupno to, da je uspeh včasih odvisen od improvizacije.
Moje pisanje bloga ni prišlo načrtno. Ko sva se s prijateljico pred parimi leti pogovarjali o kuhanju in deljenju receptov, sem ji kakšen recept zapisala na blog, ki je takrat bil skrit ostali publiki, saj je bilo v besedilu zapisanega tudi kaj zelo osebnega. Nato sem recepte "odprla" še ​nekaj prijateljem, na koncu pa se zaradi povpraševanja po receptih odločila vso neprimerno vsebino izbrisati in vse ostalo deliti s svetom. Najbrž je bilo to pravo rojstvo bloga. Za to da sva komunicirali preko bloga, je bilo odločilnega pomena to, da ostanejo recepti zbrani na enem mestu. Sicer sem že prej objavljala recepte na drugih kulinaričnih straneh, ampak niso omogočale dovolj svobode. Ker sem po naravi takšne sorte, da želim imeti vse pod nadzorom​,​ je bila edina možnost, da se podam na svoje in se "vdam" googlovi platformi, saj imam za lastno spletno stran premalo znanja. Individualnost je sicer malo okrnjena, vendar so besedilo in slike ključnega pomena.
Blogerji, ki pišemo pretežno o hrani imamo različne vzgibe, namene in cilje pisanja bloga. Nekateri pišejo zaradi denarja, drugi si  želijo obče, tretji poslovne prepoznavnosti, četrti pišejo zaradi odvečnega časa, nekateri pa pišemo predvsem zaradi hrambe in deljenja receptov. Seveda vedno pridejo prav tudi dodatki, kot so vabila na kulinarične dogodke in darila trgovcev, vendar je pomembno sodelovati le s tistimi, katerih izdelki sodijo v posameznikov koncept.
 



Kolikokrat na dan klikneš na svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino? 

Svoj blog kliknem vedno, ko želim nekaj speči po receptu, ki sem ga že objavila, ali povezavo do recepta pošljem poznani osebi, ki je poizkusila kakšno izmed jedi in jo želi pripraviti še sama. Podrobna navodila so tudi zame zelo pomembna, saj se ne morem spomniti koliko centimetrov je imel obod določene torte, ki sem jo nazadnje delala pred tremi leti, in kako visok biskvit pride iz ene mase. Takrat  so pomembna dokumentacija tudi slike. Se zgodi tudi, da ​staro objavo spremenim zaradi novega kuharskega odkritja ali mi tekst enostavno ni všeč. ​In ravno to je tudi prednost lastnega bloga oziroma lastne spletne strani. 
 



O čem najraje pišeš in kaj narediš, če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za navdih?

Takrat pač ne blogam ali občasno v svet pošljem nekaj, kar sem napisala pred pol leta, vendar nikoli objavila. Vendar ker navadno ugotovim, da sem se od datuma pisanja objave naučila že nekaj novega  in bi v sedanjosti jed drugače pripravila, takšen recept le redko objavim. Imam sicer veliko zbirko slik brez napisanih receptov, vendar skoraj nikoli ne dobim navdiha za nazaj. Če ni kaj dobrega za skuhati, speči ali napisati, je boljše, da tega ne počneš na silo, saj le tako ohraniš veselje do pisanja. Vezana sem le nase, kar je spet dobra stran lastne spletne strani oziroma bloga. Se pa zaradi sodelovanja z znamko ekološke govedine Ekodar večkrat odločim za govedino  kot za drugo meso, kar mi je samo v veselje in ne v breme. 
 

Kako pomembni se ti zdijo komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se iz njih pogosto razvije spletna debata?

Najbolj vesela sem komentarjev po emailu ali osebnih sporočilih, ko obiskovalec bloga napiše, da do sedaj sicer ni kaj dosti kuhal in pekel, tokrat pa mu je zaradi podrobnih navodil in navdiha uspela ulala jed! Nor mi je učinek, kako si nekoga motiviral, da se je spravil za štedilnik ali pečico, čeprav do sedaj tega ni počel. Tudi sama sem začela negotovo, še vedno iščem podrobna navodila po spletu in tudi meni ne uspe vedno. Če le ne gre za blazno dragocene sestavine in imaš v skrinji zamrznjeno sarmo za rezervo, kaj dosti narobe ne more iti. Tukaj zraven se blazno poda rek, ki sem ga prejšnji teden prebrala na ovitku čajnega filtra: "Sometimes you win, sometimes you learn." Če uspe pionirju, je to največja pohvala za moj blog. 

Obiskovalci navadno v komentarjih vprašajo za bolj podrobna navodila ali mnenja glede zamenjave sestavin in časovnega planiranja peke. Odgovorim na vse, če le to niso takšna vprašanja, na katere se odgovor zlahka najde v tekstu. No, če imam čas in voljo, odgovorim seveda vsem. Komentarji pod tekstom so zame bolj okrasek, da blog izgleda živahen. Od začetka sem imela izklopljene, nato so začela po e-pošti prihajati vedno ena in ista vprašanja, zato sem komentiranje omogočila in lahko le enkrat odgovorim na podobno vprašanje. Debata se razvije na približno eno objavo od stotih. Torej ne ravno pogosto. S kolegi podebatiramo preko osebnega kontakta. 
 


O čem najraje bereš oziroma kaj najbolj občuduješ na drugih blogih? 

Večinoma berem le recepte oziroma nasvete, kako pripravljati hrano. Osebne izpovedi navadno preskočim in blogov te vrste niti ne obiskujem, čeprav jih sama včasih pišem.
Obetavni recepti me pritegnejo s sestavinami, ki so navadno ali naključno v moji shrambi, s slikami, z enostavnostjo, ali včasih tudi zaradi raziskovanja in preizkušanja nečesa novega – nepoznanega okusa, sestavine ali tehnike. Pomembne so tudi manično podrobne "troubleshooting" objave, kjer iščem vzroke, zakaj mi določen recept ni uspel, da prihodnjič napako eliminiram in mogoče končno uspe. Blogov, ki me nervirajo, tudi ne obiščem več kot enkrat. Žal sem taka, da tako kot se nad določenimi blogi noro navdušim, me nekateri živcirajo. Dobro, da je splet poln vsega in obstaja vsaj milijon receptov za določeno jed. Vseeno pa redkeje obiščem bloge, kjer je karizma neprepoznana. Če ne bi pisala svojega bloga, obstaja celo možnost, da mi blog www.naredilaana.com ne bi bil všeč. Kdo ve.



Kakšna blogerka boš, ko boš velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?

Ko bom velika, mogoče ne bom več blogerka :)  Pišem izljučno v prostem času in si ga posebej za blog niti ne vzamem več. Nekoč sem mu posvečala več časa, sedaj pa vidim, v dobro mene, mojih, kvalitete bloga, da se ne izplača več kot parkrat bedeti dolgo v noč in pisati objave. Že brisanje odvečnih slik vzame ogromno časa, kaj šele pisanje objave. Glede napredovanja in vlaganja v sanjski blog se mi zdi bolj važno, da mi uspe jed, kot objava. Sem pač amater in ne profesionalec.
 

 
 
Katere tri slovenske bloge (ja, samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?

Ker ne vem več točno, kateri so že bili udeleženi, predlagam MMMMufffins&Co, Bratinov, Mašine slaščice, Bormašina za punce, Culinary journey by me.
 
 


četrtek, 26. marec 2015

Intervju: Mojca Iz akvarija




Dva vesela psa, ki jima prav gotovo ne manjka gibanja, takšne in drugačne stezice za tek in pohodništvo, paleo in druge sladice, iskrive domislice, škotski klifi, italijanska, avstrijska in madžarska mesta in mesteca, popotovanja z avtodomom in z družino, veliko energije in optimizma - vse to lahko najdete na blogu Iz akvarija, ki ga piše Mojca. Rada bere in rada se giba, sama menja žarnice in sama prenaša vreče s 50 litri zemlje za presajanje rož, fotografiranje pa zaenkrat bolje obvlada njen mož. Še več o njej si lahko preberete v simpatičnem opisu na njenem blogu in v odgovorih spodaj - zamislila si jih je med tekom, zapisala pa med pitjem kamiličnega čaja. Uživajte v branju!





Ko smo bili majhni, smo sanjali, da bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa si najbrž ne želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog?

Hm, zakaj že? Zdaj je to že postalo navada; deliti svoja doživetja, vtise, mnenja, uspehe, pa tudi poraze z drugimi. Z znanci in neznanci. Vasi in svetu oznaniti, kako lepo je bilo na naši zadnji poti, pa da so semena paradižničkov že vzklila, da sem prekopala 1 kvadratni meter vrta, da sem pretekla 10 km, da sem bila s prijateljico na kavi … take vsakdanjosti.
Sem si pa že od malega želela postati pisateljica ali novinarka. Mogoče je to en tak približek mladostnim sanjam.


Kolikokrat na dan klikneš na svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino?

Na svoj blog klikam, ko želim napisati kaj novega in ko je treba odgovoriti na komentarje, sicer pa ne.
Arhiv bloga bi bil lahko zelo uporaben, vendar še nisem popolnoma usvojila uporabe »tagov«, da bi bilo iskanje (recimo receptov, potopisov) po arhivu lažje.


O čem najraje pišeš in kaj narediš, če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za navdih?
Najraje pišem o naših popotovanjih. Pa o fejst ljudeh, ki me obkrožajo. Seveda raje o pozitivnih stvareh. Ne maram jamrati. Jamranje raje prihranim za prijateljico :)
Ne da se mi ne da blogati, pogosto težko najdem ustrezne besede, jih povežem v smiselne povedi, pravilno formo, da bi zapisala svoje misli, vtise … in potem raje ne zapišem ničesar. Zgodi se, da »akvarij« sameva dolge dneve, tudi tedne, potem pa, čeprav se mi ne dogaja nič posebnega, v enem dnevu objavim več zapisov.
Ob tej posebni priložnosti, ko moja beseda doseže več bralcev, pa pozivam današnjo mladež, polno idej in zamisli, da končno nekdo izdela napravico, ki bi samodejno zapisovala misli, ki se nam porodijo med tekom, tuširanjem, gledanjem filma/predstave, poslušanjem glasbe, tik pred spanjem …
Tudi odgovori na tale intervju so bili med včerajšnjim tekom dosti bolj zabavni in poduhovljeni, a so, žal, izpuhteli neznano kam. Za to krivim aplikacije za sledenje športnim aktivnostim, ker me vse po vrsti razočarajo in jezijo ;)
Aja, kos torte… Kje je, da ga maznem?!


Kako pomembni se ti zdijo komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se iz njih pogosto razvije spletna debata?
Vsakega komentarja sem vesela vesela, sploh, ker jih nimam prav dosti (še čakam, da se mama nauči komentirat blogovske objave). Seveda koristijo gospe Ego, kako ne bi?! Velikokrat ravno v komentarjih dobim navdih oz. idejo, kaj bi še lahko napisala, pa sem pozabila. Takrat sem kar malo jezna nase.
So še druge koristi, ponavadi take v bolj družabni obliki; zmenimo se za kakšen skupen tek, srečanje itd. :)



O čem najraje bereš oziroma kaj najbolj občuduješ na drugih blogih?
Najraje berem bloge, ki opisujejo vsakdanje življenje, všeč mi je, če jih dopolnjujejo fotografije, vendar jih ne sme biti preveč. Najbolj občudujem tiste blogerje, ki jim gladko teče beseda. Tiste, ki znajo tako berljivo ubesedit svoje misli, čustva, doživljanja. Ki so kar malo poetični. Pa take, ki si drznejo pokazati svoje razmetano stanovanje.


Kakšna blogerka boš, ko boš velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?
Ko bom velika, bom popotniška in foto blogerka. Vsak mesec bom poročala iz drugega kraja, za fotke pa bo poskrbel moj mož, če bo le manj kompliciral in hitreje dajal fotke od sebe. To bi tudi bil moj sanjski blog.
No, hčerka mi je obljubila, da mi bo, ko bo slavna igralka, kupila hišico na obrobju Londona; tudi blog iz tistih krajev bi bil sanjski ;)



Katere tri slovenske bloge (ja, samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?

Samo tri??? Ma, jaz berem milijon blogov!!! In sem žalostna vsakič, ko kdo svoj blog »ugasne«!
Bom kar ustrelila tri, ki mi pridejo najprej na pamet; najprej tekačici in super babnici; Pika in Anita, potem pa še avtodomarski Metlca.



Najlepša hvala za odgovore!
Hvala Đuboxu, da ste se spomnili name, zelo sem počaščena. Uspešno delo še naprej!
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...