 |
| Vir. |
Zapečenega kruha se največ pojé, najraje še toplega, dišečega, pravkar vzetega iz pečice, domačega, dobrega, ki ga na Đuboxu mesimo takole bolj od oka, po občutku namečemo v skledo nekaj moke, dodamo kvas in ščep soli in zalijemo z vodo - vedno rata. Kljub temu pa zadnje čase pogledujemo k Nataši, ki zna kruh speči brez kvasa, s fermentacijo, postopkom, ki ga je na svojem blogu že v več zapisih lepo in nadrobno opisala, čeprav nam vse skupaj še vedno ni čisto jasno.
Če ste bolj natačne sorte, si boste lahko od sedaj naprej pri peki kruha pomagali s posebno tabelo in upoštevanjem geografske širine in dolžine, mi, ta neučakani, bomo pa iz teorije planili direktno v prakso in se skušali fermentacije naučiti na lastnih napakah. Seveda se bomo skušali izogniti vsaj temu, da bi na koncu namesto dišečega hlebčka dobili lepljivo in smrdljivo kepo testa, zato bomo vsake toliko pošpegali k tistim, ki znajo.
Če ste bolj natačne sorte, si boste lahko od sedaj naprej pri peki kruha pomagali s posebno tabelo in upoštevanjem geografske širine in dolžine, mi, ta neučakani, bomo pa iz teorije planili direktno v prakso in se skušali fermentacije naučiti na lastnih napakah. Seveda se bomo skušali izogniti vsaj temu, da bi na koncu namesto dišečega hlebčka dobili lepljivo in smrdljivo kepo testa, zato bomo vsake toliko pošpegali k tistim, ki znajo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar