Danes vam Đubox servira poezijo, za zajtrk, malico, kosilo ali večerjo, polnovreden obrok, boljši kot v menzi, brez glutena in brez drugih alergenov, veganski, lepo postrežen v verzih, ki se v ustih sicer ne stopijo, ampak kar malo zataknejo v grlu: tako pač je z eksistenco in denarjem. Medtem ko boste brali in delali za 600, 1000 ali kakšen drug znesek plače, se bo Đubox še naprej spraševal o biti ali ne biti. Mogoče še bo kaj iz njega, mogoče pač ne bo, ne bi bil namreč rad le zato, da obstaja, ampak si mogoče malo naivno od življenja želi še malo več kot to.
Skratka, poezija:
Obrišem si znojno čelo,
skozi bolečo hrbtenico
mi v možgan šine misel
zaradi katere odložim
osemintrideseti in
devetintrideseti stol
pogled pa se mi ustavi
na preostalih enaintridesetih,
ki jih moram pospraviti …
Nadaljevanje Matematike manualca pa na blogu Kostin mozeg.
torek, 9. december 2014
petek, 15. avgust 2014
O takšnem in drugačnem kruhu tako in drugače
![]() |
Vir. |
V času, ko se je treba za ljubi kruhek marsikdaj pustiti tudi izkoriščati oziroma iti za kruhom, Nara na svojem blogu razmišja o kruhu kot o polnovredni valuti, ki je ni mogoče kopičiti, ker se sčasoma pokvari in splesni, Neja z bloga You Can Have Your Cake Too pa je spekla malo drugačen kruh, narejen brez moke, v njem pa so poleg parmezana še lanena semena in jajca ter še marsikaj zanimivega.
sreda, 6. avgust 2014
Stajliš nagradni igri
Vir. |
Na blogu Flip Flip Me Heidi do 22. avgusta poteka nagradna igra, v kateri si lahko z malo sreče priborite špagarice, zanimive poletne sandale, narejene iz vrvi, na blogu Uglašena kuhinja pa bo nekdo od sodelujočih prejel dekorativne vrečke, v katere se lahko shrani marsikaj lepega.
![]() |
Vir. |
torek, 5. avgust 2014
Dobrote
Mešanica za parno kopel z bloga Small Bits of Loveliness |
Tanja Komadina in njeno Fino kolo |
Dobrote s trniča v nedeljo, 10. avgusta, na Veliki planini |
![]() |
Pita z gobami z bloga NaredilaAna |
![]() |
Pekoči tapasi z bloga Moj svet kuhanja in priprave sladic |
Več o emajlirani posodi Polka na blogu Irena Sirena |
Sladoled s Krete na blogu Teresamisu |
Dobrote s Caffeine hours na Retrospektivi |
Polnozrnati kruh z bloga Ena leva, ena desna |
Vrečka 3 ptice z bloga Life, style, fun |
![]() |
Sok iz aronije z bloga Moj svet kuhanja in priprave sladic |
![]() |
Morska žaba z zelenjavo na blogu Culinary journey by me |
![]() |
Torba Naramo na blogu Lenn |
Polnjena paprika z zelenjavo na blogu Čarovnije z male kmetije |
![]() |
Karamelni sladoled s solnim cvetom in crnim tartufom na blogu Tolste nutrije |
Junčji zrezek s kaprami in zelenim poprom z bloga Blaž kuha |
Presna čokoladna torta z bloga Teresamisu |
nedelja, 3. avgust 2014
Zapisali so (julij 2014)
Vir. |
Testo je voljno takrat, ko med mesenjem „živžga“. (Iva Maze o kruhu na Naturščkovem blogu)
Tako kot vsa ostala mlada podjetja so tudi tu precej obsedeni s team
buildingom v obliki raznih večernih pijač, izletov z ladjicami, igranjem
pokra, paintballom in podobnimi jajci. načeloma se mi sicer ne ljubi
tudi v prostem času družiti z ljudmi, ki jih že tako ali tako gledam
skoraj vsak dan po osem ur, po drugi strani pa seveda ni dobro, da je
človek prevelik outsider, zato se je treba občasno malo žrtvovati. (O službah in času, ki teče, na blogu Pa ne še en blog)
Ukrajinska vojska skuša presekati preskrbovalno pot med obema največjima
mestoma, zaradi česar prihaja do hudih napadov na mesta in vasi med
obema. Poročila o tem, kdo zmaguje, si nasprotujejo. Očitno je le, da so
izgube dokaj visoke in da prihaja do uličnih bojev. Prihaja tudi do
bombardiranja civilnih območij, tudi z večcevnimi raketometi. (Na blogu Jinov svet o stanju v Ukrajini konec julija)
Vir. |
O jutrišnjih volitvah poslancev in poslank v Državni zbor bomo molčale,
ker Radiu Študent ne želimo nakopati globe za kršenje volilnega molka,
si pa lahko zelo potiho, samo z očmi preberete protestno pismo skupine FemA ob izjavi stranke Mira Cerarja
o splavu. Poanto pisma, ki je izvirno izšlo na spletni strani društva
Zofijini ljubimci, bi se dalo strniti takole: kaj nam pomagata sekularna
država in ustavno zajamčena pravica do abortusa, če vrhunski pravni
strokovnjak meni, da prekinitev nosečnosti nasprotuje človekovemu
življenju? Amen! (Tea Hvala na blogu Prepih)
Javna agencija za civilno letalstvo ni do decembra 2013 izvedla niti
enega varnostnega nadzora nad piloti balonov in jadralnimi padalci,
čeprav gre za »področji, ki sta varnostno izredno izpostavljeni«,
ugotavlja poročilo o izrednem nadzoru nad delom agencije za civilno
letalstvo. Čeprav bi lahko inšpektorji agencije s pravočasnim ukrepanjem
preprečili že predlansko balonarsko nesrečo na ljubljanskem barju, v
kateri je umrlo šest ljudi, so na področju balonarstva še vedno
nedejavni. (O tem, da inšpekcijske službe ne izvajajo nadzora nad balonarji, na portalu Pod črto)
Vir. |
Ne maram ravno sodobnih gurujev, ki iz sebe bljuvajo pozitivne instant
afirmacije za vsak dan. Prijazne misli, ki si jih lahko napišete v
zvezek, nalepite nad ogledalo v kopalnici ali pri sebi žebrate v
trenutkih stiske. Ne maram jih, ker so takšne lepe misli vse preveč
umetne, vse preveč za lase privlečene. Napisane na recept. Ena od njih
je, da če se ozremo okoli sebe bomo videli, da je življenje lepo. Ja no,
ni. Ne kar tako, ker je nekdo rekel. Z malo drugega konca lahko sicer
enako misel vseeno vzamemo za svojo, jo malo povaljamo in na koncu ne
izpljunemo. (Matic Munc o preizkušanju kvalitete našega bivanja in kavah za s sabo)
Siriza je utelešenje vsega, v čemer Grki v času hude krize iščejo svoje
zatočišče pred brezposelnostjo, revščino in lakoto. Je nova religija. Je
klopčič rožnatih sanj. Je perverzna želja. Je sveže izstisnjen nektar
najslajšega, kar naj bi kot ljudje posedovali: solidarnost, povezanost,
razumevanje, skrb za okolje, humanizem, empatičnost, skrb za človekove
pravice in skupnostno sodelovanje. Siriza je „unikaten evropski
projekt“, je političen eksperiment in novi ideološki ustroj. Siriza je
rešilna bilka, je simbol upora proti kapitalizmu, neoliberalizmu in
izkoriščevalski trojki. Siriza je grški talisman. In hkrati je botra
slovenski Združeni levici mladenka s starostnimi gubami, ki se na grškem
političnem parketu ni znašla po naključju. (Katja Lihtenvalner, ki živi v Grčiji, na Metini listi o tem, koga je volila in koga ne bi volila, o domači Združeni levici in grški Sirizi)
Vir. |
In ta država, kjer del težav izvira iz tihega konflikta generacij –
česar še nihče ni uspel glasno povedati – ne more funkcionirati, če
volijo samo starci, tisti, ki se imajo za najbolj zaslužne državljane,
ker so štirideset let nekaj delali v obdobju, ko sploh niso poznali
besedne zveze dodana vrednost, gradili so bajte s posojili, ki jih je
odplačala inflacija, pri tem pa jim ni jasno, da je bila Jugoslavija vso
svojo zgodovino nič drugega kot zaostala, na posojilih zgrajena država.
Kar je, zanimivo, tudi sindrom samostojne Slovenije – ki so jo gradili
isti ljudje. (Nergač o volilnih udeležencih)
Miro Cerar je nastopil kot prazen kozarec, poslikan s podobami
moralnosti, strokovnosti, pravičnosti in novosti, v katerega je del
volilnega telesa, ki na politiko gleda precej potrošniško in rad menjuje
izdelke, lahko nalil svoje želje. Ker se ni izpostavljal, ker ni dajal
odločnih odgovorov, s katerimi bi se lahko komu zameril, je njegova
podpora ostala vse do volitev. A po volitvah prihaja čas, ko se bo moral
odločati in težko, da bo še dolgo imel visoko podporo. (O praznih in polnih kozarcih ter trenutni politični situaciji na blogu Jinov svet)
Vir. |
Ko hodimo na ta Molnik (od severa ali od zahoda), imamo sprva pod nogami permske klastite,
tiste “permokarbonske škriljevce in peščenjake”, dobro znane z Gradu in
Rožnika in Golovca in še od kod. To so prastare kamnine, iz dobe slabih
300 milijonov let nazaj, iz bujnih časov karbona, ko so bile preslice
po trideset metrov visoke, praproti pa še večje, in seveda iz perma, ki
nam – glede na to, da se ptiči tedaj niti slučajno še niso pojavili –
daje odgovor na to, kaj je bilo prej, kura ali jajce. (O smrtnonosnem mikrobu, kurah, jajcih, naših prednikih in še čem na blogu Ponedeljkovanja in petkovanja)
Počitniški čas je ravno pravšnji za tiho kontemplacijo, analitično
razmišljanje, lagodno rekapitulacijo in pogled na obstoječe stanje pod
črto z distance. Seveda ne govorim o prihajajočih (vnovičnih) volitvah —
ki so sicer na pomembnem seznamu Kakšnih 800 stvari, ki jih še moram postoriti
— temveč imam v mislih pregled aktualne slovenske filmske blogosfere
oz. vseh, ki v tem trenutku (še) vztrajamo pri (pretežno nehvaležnem)
strnjevanju svojih vtisov in lastne analize izdelkov sedme umetnosti.
Kdo in kaj torej s(m)o filmski blogerji? (Mimogrede: nikogar osebno ne poznam.) (Filmoljub je naredil Recenzijo recenzij blogov o filmih)
- “Čas je šel naprej bistveno hitreje od časnikov. Internet nas je dejansko povozil – a le zato, ker smo zavezanih oči tekali po avtocesti v času najbolj gostega prometa.” Boštjan Videmšek, Koliko je ura v resnici? (via Pogledi).
- Pismo iz Gaze, ki ga je napisal norveški zdravnik. Globoko spoštovanje medicinskemu osebju.
- “Pred vsako vojno, med njo in po njej je glavno orodje propaganda. Izraelci so pri tem velemojstri. Imajo mehanizme, imajo denar in podporo in vse stvari obrnejo na glavo. Oni se delajo žrtve, medtem ko so žrtve na drugi strani. Glavni problem izraelsko-palestinskega konflikta je okupacija, okupacija, okupacija. Vse, kar se dogaja v tem konfliktu, je samo odgovor na okupacijo. Ampak Izraelci s svojo PR-mašinerijo, z lobiji, denarjem in vplivom, ki ga imajo v svetu, sebe prikazujejo kot žrtve. Položaj pa je obrnjen. Žrtve so Palestinci, žrtev je Gaza, največji zapor, geto na svetu, pod popolno zaporo. Gaza je kot utopljenec, ki ga rešujejo samo z minimalnimi dobavami zraka, toliko da utopljenec še živi.” Intervju z Brankom Sobanom, novinarjem in poznavalcem Bližnjega vzhoda (via MMC RTV).
- Priporočam tudi intervju s “priviligiranim moškim Judom v Izraelu”, ki se čuti dolžnega podpirati depreviligirane v njihovem boju za pravičnost.
- “Svetovali so mi, naj odpustim sto ljudi in bom zaslužil več denarja. Pa sem odpustil svetovalce! Moja vizija ni investirati v stroje, moja vizija je ustvarjati delovna mesta.” Pogovor z Johannesom Gutmannom, lastnikom podjetja Sonnentor (via aljatasi.com).
![]() |
Vir. |
Z nejasnostjo se je Cerar, in priznati si moramo, da gre za stranko
enega človeka, saj drugih niso veliko izpostavljali, postavil v vlogo
praznega kozarca, v katerega lahko vsak volivec lahko nalije vse svoje
želje in pričakovanja. A zdaj prihajajo težji časi za stranko, saj bo
potrebno sprejemati odločitve. (O nejasnosti in odločitvah na blogu Jinov svet)
Stvar, ki me pri upravljanju pralnega stroja bolj bega, je tisti okrogli
knof na vrhu, za katerega stavim, da ima tri četrtine programov
označene samo zato, da se poigrava s kanček neandertalskim moškim umom,
ki mu niso jasne subtilne razmejitve med osemnajstimi tipi bombažnih
tkanin. Na tej točki me pralni stroj še najbolj spominja na sodobno
televizijsko ponudbo. Osemsto trinajst programov, ti pa gledaš samo tri.
Trideset stopinj, šestdeset stopinj in devetdeset stopinj. (Pižama in skrivnosti iz njegove kopalnice)
Vir. |
Naštejmo
nekaj karakteristik, ki opredeljujejo tipično jed samca:
- Pripravljena je v manj kot pol ure;
- Vsebuje vsaj eno sestavino iz konzerve;
- Pri pripravi umažeš zgolj eno posodo;
- Skonzumira se jo z uporabo enega kosa jedilnega pribora (pomembno je namreč, da lahko krožnik držiš v eni roki, vilico/žlico pa v drugi, medtem, ko sediš na kavču in gledaš fuzbal);
- Prileže se ob pivu ali vinu;
- Je pekoča (če ne žge, pač ni hrana za dedce) (Kuharska tipologija z B(r)loga improkuharije)
Človek, ki je v neprestanem strahu za svoje preživetje, pri čemer mislim
mirnodobno preživetje, ne na vojnem območju, je izredno slab delavec
ali podjetnik. Razmišlja iz rok v usta in deluje iz rok v usta. Pred
seboj preklada položnice, neplačane fakture in si razbija glavo. Sem
neuspešen? Sem preveč neumen ali nespreten? Vsekakor nekaj ni v redu in v
takem duhu je izjemno težko ohraniti mirno kri in trezno presojo. (Matic Munc o stanju v državi in odgovornosti)
Pred tremi meseci je strokovnjak za informacijsko varnost odkril hude
ranljivosti spletnih portalov davčne uprave in notranjega ministrstva.
Ranljivosti so omogočale krajo osebnih podatkov uporabnikov storitev in
celo krajo identitete uporabnikov. Obe inštituciji sta nam takrat
obljubili, da bosta ranljivosti odpravili v dveh mesecih. Davčna uprava
je obljubo snedla, ministrstvo pa jo je le delno izpolnilo. (Na Pod črto o varnosti spletnega portala eDavki in spletne strani notranjega ministrstva)
Vir. |
Rene, Miša in Lara so imena otrok, ki zadnje čase polnijo družbena
omrežja. Skupno jim je, da jim starši ne morejo pokriti stroškov
zdravljenja, ki pa so nujno potrebni, da bi ti otroci imeli normalno
življenje. Posledično potekajo zbiralne akcije, kjer lahko vsi pomagamo
tem posameznikom s svojimi prostovoljnimi prispevki, zbiranjem
zamaškov,… In to so zgolj samo tri zgodbe, ki jih zadnje čase opazujem,
da se dogajajo pred mojimi očmi. Verjetno je podobnih zgodb še veliko
več, vendar jih ljudje niti ne opazimo več, ali pa medijsko niso tako
izpostavljene.
Sam podpiram takšne zgodbe in rad pomagam, čeprav
se zavedam, da to ni rešitev tega problema. Problem tiči drugje in ne
smemo si več zatiskati oči pred njim, saj bo vsak dan več Renejev, Miš
in Lar, ki bodo potrebovali pomoč, vendar je ne bodo dobili (vsaj ne v
takšni meri, kot bi jo potrebovali). (Had o Renejih, Mišah, Larah in zdravstvenem zavarovanju)
Cerar je govoril o civilnodružbenem gibanju, iz katerega je nastala
njegova stranka. Toda o njegovih aktivnostih ne vemo ničesar – ne
poznamo ne dejanj, ne protagonistov, ne imena tega gibanja. Mar nismo
zato upravičeni verjeti, da je edini cilj tega »nevidnega« gibanja bil
ustanoviti stranko, pa še to, povsem premišljeno, tik pred volitvami, ki
so zanj prišle še nenadoma in prehitro, saj bi bile redne šele leta
2015? (Boris Vezjak na blogu In media res o civilnodružbenih gibanjih, strankah in volitvah)
Vir. |
Zgodba o sužnjelastniški, izkoriščevalski in rasistični grški Manoladi
je stara že več kot šest let, vendar je v javnost dejansko prodrla
aprila lani, ko so trije nadzorniki jagodnih plantaž streljali na
približno dvesto imigrantov iz Bangladeša, medtem ko so ti zahtevali
izplačilo za šest mesecev dela v skupni vrednosti dvesto tisoč evrov. (Katja Lihtenvalner o pretresljivih razmerah na jagodnih plantažah v Grčiji)
Namesto, da bi vas imela eno sirarno, bo moral pri nas imeti vsak kmet
svojo? Namesto, da bi vas imela en obrat za mesno predelavo, bo moral
imeti vsak kmet svojega? Tukaj ne gre za spodbujanje razvoja mladih in
malih kmetij, temveč za njihovo zaviranje. (O zakonih, birokraciji in zaviranju malih kmetij na blogu Naš raj)
sobota, 2. avgust 2014
Poslušanje
Jutri bo na meniju julijsko branje, saj vas čaka rubrika Zapisali so, v kateri objavljamo delčke zapisov, ki so bili na blogih objavljeni v preteklem mesecu, v naslednjem tednu vas čakajo takšne in drugačne dobrote, danes pa smo vam za kosilo pripravili nekaj obveznega poslušanja.
Tako na Metini listi kot na Apparatusu vas čaka Boštjan Videmšek, s svojim ostrim pogledom na svet, brezkompromisnostjo do sebe in drugih, poročevalec iz kriznih žarišč, ultramaratonec in asket, ki mu gre blazno na živce vse banalno.
Čeprav je njegovo temeljno načelo, da novinar ne sme postati zgodba, pa vsekakor velja, da je intervju z dobrim novinarjem tudi dobra zgodba: je zgled posameznika, ki mu ni vseeno in ki vse svoje napore vlaga v to, da bi bilo drugače. Ne le takrat, kadar je v Gazi, Kongu, Libiji, Siriji itd., ampak tudi doma. En tak Tomo Križnar.
Naj vas poslušanje vsaj malo premakne, naslednjič, ko boste kupovali čigumije, čokoladico ali kakšno drugo, ne nujno potrebno neumnost, se spomnite, da se ji lahko tudi odpoveste, da imate izbiro in da lahko teh nekaj centov namenite komu drugemu. V Podrobnostih je Boštjan Nachbar, košarkar, ki je pred kratkim obiskal Čad, spregovoril prav o tem, da že denar, ki bi ga namenili za kakšno od mobilnih aplikacij, lahko spremeni življenje otrok v Afriki: podhranjenih devetletnih otrok, ki vsak dan hodijo po umazano vodo v nekaj kilometrov oddaljen vodnjak.
sreda, 30. julij 2014
Hribovske
Vir. |
Letošnje poletje je na blogih bolj hribovsko kot morsko, polno razgledov na dolino in skal, občasno se na poti znajde tudi kakšna zaplata snega, namesto sonca pa planince presenetijo dežne kaplje. Jošt Gantar tako zaradi dežja ni prispel na Raduho, je pa kljub temu pod njo posnel nekaj čudovitih fotografij, več sreče z vremenom pa je imel, ko se je iz Logarske doline povzpel na Krofličko in Strelovec ter ko je obiskal Ledine in Ledinski vrh.
Vir. |
![]() |
Vir. |
![]() |
Vir. |
Sashita je to poletje stala na vrhu Ablance in Malega Draškega vrha, Mojca z bloga Akvarij nam je predstavila Alpe Adria trail, pot, ki vodi od Milj pri Trstu vse do Velikega Kleka oziroma Grossglocknerja, in Poldnik, vrh, ki ga morda poznate pod kakšnim drugim imenom, še bolj verjetno pa je, da ste zanj slišali prvič.
![]() |
Vir. |
![]() |
Vir. |
Kar nekaj planinskih in plezalnih izletov pa si lahko pogledate tudi na blogu Zluftan.si.
nedelja, 27. julij 2014
četrtek, 24. julij 2014
Aktivni državljani in predvolilne obljube
Vir. |
Danes se je v našem nabiralniku znašel letak, ki obljublja dolgoročni razvoj in bolj kakovostno življenje v našem mestu. Poziva ljudi k temu, da sami prevzamejo odgovornost za spremembe, da pošljejo svoje ideje in predloge, z drugimi besedami: da postanejo aktivni državljani oz. meščani. Bere se lepo in spodbudno, obetavno in navdihujoče, a hkrati približno enako prazno kot program zmagovalne stranke na letošnjih volitvah oz. leporečja njenega predsednika Mira Cerarja. Ne obljublja ničesar konkretnega, zgolj možnost sodelovanja pri gibanju, ki bo spremenilo življenja vseh na bolje, pa čeprav si slednje lahko prav vsak predstavlja drugače.
Človeku, ki dobi letak v roke, hitro postane jasno, da želja gibanja, ki je letak poslalo, niso samo spremembe življenja drugih ljudi, ampak želi svoj kos pogače tudi na prihajajočih lokalnih volitvah. Na letaku je tudi fotografija pobudnika gibanja, njegov življenjepis, njegove izkušnje, prednosti, njegovo dopolnjevanje z ženo, ki ga podpira, in tako dalje. Prav vsakdo ob tem hitro pomisli, da bere predstavitev kandidata za župana. "Aha," si misli bralec, "gibanje si nabira podpornike, zbira ideje, tik pred volitvami pa se bo preoblikovalo v politično stranko, ker je recept tik-pred-zdajci očitno trenutno najboljša formula za instant uspeh." Problem nastane, ko človek obišče spletno stran gibanja in ugotovi, da to ni le gibanje, ampak že tudi politična stranka, ki je ustanovljena komaj kak teden, zato ljudem še ni znana, njen pobudnik pa bo oktobra kandidiral za župana. Ker na letaku niti z besedico ni omenjeno, da je gibanje pravzaprav politična stranka, je njegova vsebina sporna in zavajajoča.
Le kdo si ne želi sprememb, a kaj, ko jih zlajnane puhlice ne bodo prinesle, pa če so še tako polne mogočnih besed, kot so odgovornost, zaupanje, kakovostno življenje, dolgoročni razvoj in tako dalje. V programih političnih strank se najde tudi skrb za zdravje, skrb za javno dobro, za socialne in druge pravice, skrb za kmetijstvo in vedno bolj popularni besedi ekologija in samooskrba. Žal pa papir prenese vse in puhlice so le jalovo seme, iz katerega požene bolj malo žita, ki ga lahko vidite tudi na fotografiji Mami Sandre. O tem, da so predvolilne obljube moka, iz katere marsikdaj ni kruha, pa se je razpisala tudi Vale s kmetije in bloga Naš raj: na odhajajočo premierko in ministra za kmetijstvo je naslovila pismo, ki odpira probleme nove zakonodaje o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Tako na Đuboxu razumemo aktivno državljanstvo, ki mora opozarjati na velik razkorak med predvolilnimi obljubami in po volitvah sprejetimi ukrepi, odločitvami in zakoni. Če nekdo obljublja spodbujanje kmetijstva, nato pa želi sprejeti (ali celo sprejme) zakonodajo, ki slednjega predvsem omejuje in mu s togimi ukrepi onemogoča razvoj, potem to seveda ni v redu, nikakor pa tudi ni v redu, če se ob to nihče ne obregne in če se nam takšno stanje z več snedenimi kot izpolnjenimi predvolilnimi obljubami zdi normalno. Ker ni.
sreda, 23. julij 2014
Naročite se na:
Objave (Atom)