nedelja, 22. februar 2015

Domače naloge

Pisanje bloga včasih postane tudi domača naloga, obveznost, ki si jo naložimo sami, iz hobija v ˙(skoraj) medij, kar zahteva določeno disciplino, rutino, ritem, frekvenco, o čemer sta se z gostom Anžetom Tomićem pogovarjala tudi Nataša Briški in Aljaž Pengov v Metinem čaju. Navaditi bralstvo, poslušalstvo, publiko, da te spremlja in ti sledi, traja kar nekaj časa, da neko opravilo postane navada, avtomatizem, klik brez posebnega premisleka kot umivanje zob pred spanjem. V resnici se najlažje navadimo na tisto kar je najbolj enostavno in od nas ne zahteva nobenega napora, zato stokrat na dan pogledamo maile, preverimo dogajanje na družbenih omrežjih, se sprehajamo med novičkami, ki imajo čim več slik in so čim bolj kratke, ter marsikaj samo še preletimo, namesto da bi prebrali. Za poslušanje oddaje, dolge eno uro, ali branje daljšega članka, knjige, potrebujemo ne le čas v enem kosu brez prekinitev, temveč tudi koncentracijo, ki v svetu nenehnega migetanja vseh možnih povezav in informacij pred našimi očmi oz. na ekranu ni najlažje. Sploh ker ob računalniku na nas čaka še prižgan telefon, pa tablica in ker smo se navadili, da tudi med (resnim) delom neštetokrat pogledamo, če nas je kdo klical, nam kdo poslal e-mail, preverimo novičke, hočemo biti ves čas na tekočem, seznanjeni z vsem novim, obveščeni, kar seveda razprši tudi naš fokus.

Fokus in disciplino je še težje obdržati, če je tvoja domača pisalna miza tudi tvoja pisarna, kjer se hitro začneš počutiti preveč ležerno, o čemer je na svojem blogu pisal Nergač oz. Matej Zalar, ki je pred kratkim svoj blog preselil na lastno domeno. Tam si lahko preberete tudi o tem, kako si lahko brez mobilnih in drugih aplikacij enostavno organizirate svoj čas, pa tudi o tem, da zelo radi nergamo čez slabo opravljene storitve, pa naj si bodo to gostinske, zdravniške, državne ali kakšne druge, nič pa ne naredimo, da bi se te spremenile.

Đubox čaka še kar nekaj domačih nalog, ampak najprej, preden uredi seznam blogov in povabi nove prišleke medvse, mora spet ujeti ritem, frekvenco - bomo videli, če mu uspe.

nedelja, 15. februar 2015

Belo in črno

Z bloga Ovca.
Belina snega počasi izginja in se spreminja v sivo brozgo, v plundro, v čobodro, snežne freze in nove lopate, ki smo jih nakupili pred napovedjo rdečega snežnega alarma samevajo in se prašijo, in medtem ko nekateri takšno ali drugačno belino iščejo drugje in višje, recimo na tekaških smučeh kot Ovca ali na družinskem smučanju v Dolomitih kot Karmen z bloga Hirkani, se drugi potapljajo v črnino slovenske realnosti. 

Delo na črno v Sloveniji narašča, zato ni čudno, da so ga vzeli na piko tudi na portalu Pod črto - seveda je prav, da je javnost obveščena o tem, katera podjetja so v zadnjih letih zaposlovala na črno oz. katera izmed teh je oglobila delovna inšpekcija, kljub temu pa je pri tem treba dodati, da so to žal le podatki, ki brez pogleda v širšo sliko o njej ne povedo dovolj oz. celo zameglijo pogled nanjo. Naključnih deset klikov na oglobljena podjetja na zemljevidu je po nadaljnjem brskanju prineslo takšne rezultate: 4 podjetja poslujejo normalno, čeprav je eno vmes že trikrat zaprlo svoj račun, kar lahko nakazuje na probleme pri poslovanju (ni pa nujno), 1 podjetje (z dvema zaposlenima) ima pri transakcijskem računu oznako R, ki označuje evidentirano pomanjkanje sredstev na računu imetnika za poplačilo njegovih obveznosti, 5 oz. polovica podjetij pa danes ne obstaja več. Slika slovenskega gospodarstva v tem mini pregledu ni preveč rožnata, razlogov zanjo pa je lahko veliko, očitno pa je, da globe zaradi poslovanja na črno oziroma obisk inšpekcije za podjetja ne pomeni nič dobrega - plačilo globe je obremenitev, javna objava pa prinese slab glas in manj strank, kar se je izkazalo tudi pri objavi podatkov o ugotovljenih higienskih pomanjkljivostih v gostilnah, o katerih si lahko prav tako preberete tudi na portalu Pod črto. 

Da ne bo pomote: prav je, da inšpekcije - takšne in drugačne - učinkovito delujejo, da so podatki o tem tudi javni ter da se skuša tudi na tak način preprečiti čim več nepravilnosti pri poslovanju podjetij, ki morajo zanje prevzeti tudi odgovornost. Kljub temu pa je lotevanje boja proti delu na črno ali sivi ekonomiji v času gospodarske krize in visoki brezposelnosti s povečanjem števila inšpektorjev, kot to počne naša država, pač čisti cinizem. To bo vodilo ne le v vse več stečajev podjetij, temveč tudi rubežev premoženja in osebnih bankrotov ljudi, ki so že tako na robu preživetja: in med njimi žal niso le tisti, ki so prisiljeni brez vseh pravic delati na črno, temveč tudi marsikateri lastnik podjetja, ki to morda sploh ni postal po lastni izbiri. 

Naraščanje števila samozaposlenih oz. samostojnih podjetnikov, ki so bili še včeraj prekerci ali celo delavci na črno, le na kratki rok zmanjša številko brezposelnih, a marsikdo med njimi s svojimi dohodki ni sposoben plačati niti minimalnih prispevkov, kaj šele, da bi koga legalno zaposlil, zato pada v brezno dolgov, izvršb in na koncu konča tam, kjer je začel: ko brezposelna oseba, ki je vesela vsakega dela - ne glede na barvo, ker od nečesa pač mora živeti. In tako smo spet pri delu na črno, začaran krog je hitro sklenjen, pretrgati pa bi se ga dalo le s subvencijami in drugimi spodbudami za zaposlovanje in oživljanje gospodarstva - nekaj jih sicer obstaja, a veliko premalo. 

Legalno zaposliti delavca za marsikatero (sploh manjše) podjetje žal postaja predvsem prevelik strošek, ki si ga ne more privoščiti, če želi svoje finančno stanje obdržati vsaj na pozitivni ničli oz. glavo vseh zaposlenih v podjetju vsaj malo nad gladino. In tu korenini vzrok problema. Delo na črno je samo eden od simptomov trenutne situacije, ki se z dnevom v dan poglablja, zato ga bo vse več kljub visokim globam in pogostejšim obiskom inšpekcij, ki bodo imele vse več dela, državljani pa vse manj: ne le dela, tudi denarja, ob tem pa vse več dolgov: vse skupaj se ne bere prav nič obetavno. Da reševanje krize na plečih najšibkejših, z varčevanjem in zategovanjem pasu pri tistih, ki že tako komajda preživijo, ne prinese rezultatov, bi se lahko naučili na primeru Grčije, kjer se situacija vsaj malo obrača: v odličnem članku se je o tem razpisala Katja Lihtenvalner na Metini listi.

Sloveniji je grška situacija, ki je pripeljala do dolgov in krize, precej domača, tajkuni, utaje davkov, mutni posli, izčrpavanja podjetij. Iz belega in črnega smo tako zakuhali čobodro, čorbo brez okusa, sivino vsakdana marsikaterega državljana Evrope. Da ne bo vse skupaj preveč abstraktno za vse tiste, ki na srečo morda živite v drugačni realnosti, vedite, da je minimalna plača za marsikoga in za velik samozaposlenih ali prekercev v Sloveniji žal že zelo soliden dohodek. In medtem ko se eni trudijo za preživetje, se v velikem ekonom loncu, kotlu krize, kuha še nešteto nagnusnih čorb - na Pod črto si lahko preberete tudi o eni taki konkretni čobodri, ob kateri se vam bo vsaj malo obrnilo v želodcu: o sumljivih poslih Kluba mariborskih študentov. 

četrtek, 05. februar 2015

Kivi je v zraku, na tleh pa ...

Z bloga NaredilaAna

Tako kot je september za te stvari, kot pojejo Melodrom, ki jih lahko poslušate na Slovenian alternative musiq, je očitno tam nekje med koncem januarja in začetkom februarja čas za kivi, strupeno zelene barve, da je bil fotr iz gajstno zabavne zgodbe, ki jo je napisala Striti na Privat b(l)ogu, prepričan, da je še surov in da ga je treba skuhati kot krompir, ko ga je pred mnogimi leti prinesel z Avstrije. Fotr, ki ima sicer vedno prav, se je v tem primeru malce uštel, čeprav bi se dalo njegovo idejo o kuhanju kivija očitno tudi prirediti in iz nje narediti celo kaj več kot le užitno sladico - vsaj tako je videti tista, ki jo je Naredila Ana, med sestavinami pa je tudi kuhana kivijeva krema.
Očitno naslov malce zavaja, saj kivija ni v zraku, ampak v loncih in na blogih, z neba pa trenutno pada, mete, nanaša sneg, ki ga je precej že tudi na tleh, še posebej veliko pa ga je v koncih, kjer ima svoj raj oziroma svojo kmetijo Naš raj Vale - na njenem blogu si lahko ogledate pravo snežno idilo. Na tleh so in smo včasih tudi ljudje, zaradi lastnih težav ali zaradi problemov drugih, ker se v njih preveč vživimo, da se je potem težko znebiti občutka nemoči in biti v oporo. Iz takih situacij nas in vas pumpanje s presladkim pozitivfašizmom* ne bo rešilo. Vsi pač vemo, da soli ne smemo dajati na rano, enako pa velja tudi za sladkor, le da to žal še ni tako globoko v naši podzavesti, da bi se nam zdelo samoumevno. O občutkih kratkega stika in eksplozije, ko bi se bilo treba samo malo prizemljiti, se je razpisala Irena v Deželi mlinov na veter. Prizemljiti in začeti pobirati nemarno odvržene smeti s tal, o čemer Irena piše v enem drugem zapisu na svojem blogu, na koncu pa sledi fin nauk, ki postavi na laž marsikatero teorijo o notranji lepoti, ki se kar blešči tudi navzven: zaradi dobrih dejanj pač ne boste v ogledalu (ali pač šipi od vrat) videti nič lepše, celo malo bolj razmršeno in umazano, morda.

* Avtorske pravice za ta fin izraz si lasti Alcessa.

nedelja, 01. februar 2015

Najbolj brano v letu 2014 v kategoriji družba

http://media.tumblr.com/7fb68ff93bb907aee3b5f5001d0d67f1/tumblr_inline_mkp33boCBG1qz4rgp.jpg
Vir.

1. Pisane fasade in mavrični terorizem (o slovenskih lepotah, ki bodejo v oči)

Vir.

2. Naš vsakdanji kruh (o boju za ljubi kruhek in peki kruha)

3. Matematika, logika, eksistenca (o biti ali ne biti, o poeziji)


http://www.thecurrencycommission.com/banknotes/Slov-ID169-1000.jpg
Vir.
5. Takšni in drugačni nagrajenci (o Prešernovih nagradah, dokumentarcih, ekstremizmu in nacionalizmu ter prostovoljnem delu gasilcev)
Maja Kastelic
6. Za ilustracijo (o Sočiju in o tem, kaj hočemo in kakšne ilustracije so nam všeč)

http://maticmunc.net/wp-content/uploads/2014/04/Dnevnik-volivca-010.jpg
Vir.

7. Tudi sonce ne pomaga (o meglenih volitvah, oblačnih sodiščih, manjkajočih junakih in čezvesoljni zombi cerkvi blaženega zvonjenja)

IMG_6742
Vir.

8. Dva obraza zime (o tem, kaj vse prekrije sneg in pogovori o njem, o davkih, politiki in cestah)

Ana Baraga

9. Postajati žival (o živalski logiki, na katero je treba ustrezno reagirati, kadar se pretihotapi med ljudi)

Vir.
10. Prebujanje (o protestih, neodvisnih medijih, podjetništvu in prostovoljstvu)

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...