Belina snega počasi izginja in se spreminja v sivo brozgo, v plundro, v čobodro, snežne freze in nove lopate, ki smo jih nakupili pred napovedjo rdečega snežnega alarma samevajo in se prašijo, in medtem ko nekateri takšno ali drugačno belino iščejo drugje in višje, recimo na tekaških smučeh kot Ovca ali na družinskem smučanju v Dolomitih kot Karmen z bloga Hirkani, se drugi potapljajo v črnino slovenske realnosti.
Delo na črno v Sloveniji narašča, zato ni čudno, da so ga vzeli na piko tudi na portalu Pod črto - seveda je prav, da je javnost obveščena o tem, katera podjetja so v zadnjih letih zaposlovala na črno oz. katera izmed teh je oglobila delovna inšpekcija, kljub temu pa je pri tem treba dodati, da so to žal le podatki, ki brez pogleda v širšo sliko o njej ne povedo dovolj oz. celo zameglijo pogled nanjo. Naključnih deset klikov na oglobljena podjetja na zemljevidu je po nadaljnjem brskanju prineslo takšne rezultate: 4 podjetja poslujejo normalno, čeprav je eno vmes že trikrat zaprlo svoj račun, kar lahko nakazuje na probleme pri poslovanju (ni pa nujno), 1 podjetje (z dvema zaposlenima) ima pri transakcijskem računu oznako R, ki označuje evidentirano pomanjkanje sredstev na računu imetnika za poplačilo njegovih obveznosti, 5 oz. polovica podjetij pa danes ne obstaja več. Slika slovenskega gospodarstva v tem mini pregledu ni preveč rožnata, razlogov zanjo pa je lahko veliko, očitno pa je, da globe zaradi poslovanja na črno oziroma obisk inšpekcije za podjetja ne pomeni nič dobrega - plačilo globe je obremenitev, javna objava pa prinese slab glas in manj strank, kar se je izkazalo tudi pri objavi podatkov o ugotovljenih higienskih pomanjkljivostih v gostilnah, o katerih si lahko prav tako preberete tudi na portalu Pod črto.
Da ne bo pomote: prav je, da inšpekcije - takšne in drugačne - učinkovito delujejo, da so podatki o tem tudi javni ter da se skuša tudi na tak način preprečiti čim več nepravilnosti pri poslovanju podjetij, ki morajo zanje prevzeti tudi odgovornost. Kljub temu pa je lotevanje boja proti delu na črno ali sivi ekonomiji v času gospodarske krize in visoki brezposelnosti s povečanjem števila inšpektorjev, kot to počne naša država, pač čisti cinizem. To bo vodilo ne le v vse več stečajev podjetij, temveč tudi rubežev premoženja in osebnih bankrotov ljudi, ki so že tako na robu preživetja: in med njimi žal niso le tisti, ki so prisiljeni brez vseh pravic delati na črno, temveč tudi marsikateri lastnik podjetja, ki to morda sploh ni postal po lastni izbiri.
Naraščanje števila samozaposlenih oz. samostojnih podjetnikov, ki so bili še včeraj prekerci ali celo delavci na črno, le na kratki rok zmanjša številko brezposelnih, a marsikdo med njimi s svojimi dohodki ni sposoben plačati niti minimalnih prispevkov, kaj šele, da bi koga legalno zaposlil, zato pada v brezno dolgov, izvršb in na koncu konča tam, kjer je začel: ko brezposelna oseba, ki je vesela vsakega dela - ne glede na barvo, ker od nečesa pač mora živeti. In tako smo spet pri delu na črno, začaran krog je hitro sklenjen, pretrgati pa bi se ga dalo le s subvencijami in drugimi spodbudami za zaposlovanje in oživljanje gospodarstva - nekaj jih sicer obstaja, a veliko premalo.
Legalno zaposliti delavca za marsikatero (sploh manjše) podjetje žal postaja predvsem prevelik strošek, ki si ga ne more privoščiti, če želi svoje finančno stanje obdržati vsaj na pozitivni ničli oz. glavo vseh zaposlenih v podjetju vsaj malo nad gladino. In tu korenini vzrok problema. Delo na črno je samo eden od simptomov trenutne situacije, ki se z dnevom v dan poglablja, zato ga bo vse več kljub visokim globam in pogostejšim obiskom inšpekcij, ki bodo imele vse več dela, državljani pa vse manj: ne le dela, tudi denarja, ob tem pa vse več dolgov: vse skupaj se ne bere prav nič obetavno. Da reševanje krize na plečih najšibkejših, z varčevanjem in zategovanjem pasu pri tistih, ki že tako komajda preživijo, ne prinese rezultatov, bi se lahko naučili na primeru Grčije, kjer se situacija vsaj malo obrača: v odličnem članku se je o tem razpisala Katja Lihtenvalner na Metini listi.
Sloveniji je grška situacija, ki je pripeljala do dolgov in krize, precej domača, tajkuni, utaje davkov, mutni posli, izčrpavanja podjetij. Iz belega in črnega smo tako zakuhali čobodro, čorbo brez okusa, sivino vsakdana marsikaterega državljana Evrope. Da ne bo vse skupaj preveč abstraktno za vse tiste, ki na srečo morda živite v drugačni realnosti, vedite, da je minimalna plača za marsikoga in za velik samozaposlenih ali prekercev v Sloveniji žal že zelo soliden dohodek. In medtem ko se eni trudijo za preživetje, se v velikem ekonom loncu, kotlu krize, kuha še nešteto nagnusnih čorb - na Pod črto si lahko preberete tudi o eni taki konkretni čobodri, ob kateri se vam bo vsaj malo obrnilo v želodcu: o sumljivih poslih Kluba mariborskih študentov.
