Pa ga imamo, prvi Đuboxov intervju, za katerega je na vprašanja prijazno odgovarjala Zulejka, ki piše, fotografira, predvsem pa pridno miksa, meša in vihti kuhalnice na blogu Uglašena kuhinja.
O sebi je na svojem blogu napisala, da ima rada dobro voljo, ljubezen, gibanje, svež zrak in take stvari. Recimo dobro hrano, slastno, zdravo, doma pripravljeno, tako tapravo, čeprav po drugi strani tudi priznava, da kdaj pa kdaj vseeno je tudi kupljene njoke s kupljeno omako - Đubox lajka takšne iskrene izjave, pa saj vsi vemo, da za kuhanje ni vedno volje in časa, pohvalno pa je, da je Zulejki kljub temu na blogu uspelo zbrati cel kup zdravih in zanimivih, ustvarjalnih receptov. Je vegetarijanka, ki je pretežno vegansko hrano, pogosto pa tudi presno hrano, odlična kuharica, ki zna svoje recepte tudi lepo pofotografirati in spretno opisati in od še ne dolgo tega tudi mlada mama. Ne piše le bloga, ampak tudi za razne revije in spletne portale, je navdušena bralka, ljubiteljica knjig, čaja, aikida, živali - več o njej in o njenem blogu Uglašena kuhinja pa v intervjuju:
Vir. |
Hm, kariera blogerja je bolj slaba
v kariernem smislu. Je pa fina drugače. Dolgo sem razmišljala, da bi bilo fino
imeti blog, ampak nisem imela česa zares deliti s svetom. Potem pa sem začela
nanj »shranjevati« recepte, zase in za prijatelje. In čez nekaj časa je blog
začelo brati več neznancev kot prijateljev ... Blog je dobro imeti zato, ker to
ni le prostor, kjer se lahko izraziš in komuniciraš s svetom, ampak tudi
prostor, kjer lahko drugim nekaj daš: nekaj minut (ne)popolnosti na internetu,
nasvet, znanje, idejo, navdih, včasih toplo besedo in občutek, da niso sami ...
Kolikokrat
na dan klikneš na svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko
zgodovino?
Na svoj blog klikam, ko mi mail
sporoči, da sem dobila kak komentar, ali ko želim kaj novega objaviti. In
včasih, če sem res zelo zadovoljna z zadnjo fotko, tudi kar tako :) Arhiva pa praktično ne prebiram, razen seveda,
ko iščem kak recept. Mogoče ga bom čez nekaj let začela, da bom obujala
spomine.
Vir. |
V glavi nosim ideje za kakšnih
deset objav vnaprej in vedno se najde kakšna tema, o kateri želim pisati ob
receptu, a sem včasih tako utrujena ali v stiski s časom, da objavim zgolj recept.
Je pa res, da moja frekvenca objavljanja ni tako zelo pogosta, da bi mi idej lahko
kar tako zmanjkalo. Zaenkrat še nisem žrtvovala torte :)
Vir. |
Komentarji so najboljša stvar! Še
posebej kakšni dolgi, pa tisti s feedbackom na recept ali mojo izpoved. Zaradi
tega je vredno pisati blog. Ego se seveda nasmiha hvali, vendar pa so tu še
pomembnejše reči: občutek povezanosti z ljudmi, in hvaležnost, da jim lahko
nekaj daš. Debate se tudi znajo razviti, zelo mi je všeč, ko se to zgodi,
veliko novega izvem in dobim en tak občutek, kot da sem del plemena. In to je
dober občutek :)
Vir. |
O
čem najraje bereš oziroma kaj najbolj občuduješ na drugih blogih?
Občudujem bloge, kjer
avtorji/avtorice dosegajo ravnotežje med informativnostjo in zasebnostjo. Všeč
mi je, da so osebni, da pa mi hkrati nekaj dajo (recept, DIY-načrt, idejo,
tolažbo, informacijo, oceno, lepoto samo po sebi). In seveda, rada imam lepe
fotke ... In iskrene izpovedi, ki pričajo o tem, da smo nenazadnje vsi z istega
planeta.
Kakšna
blogerka boš, ko boš velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?
Blog je prostor, kjer si ne bom
dopustila frustracije, zato se ne obremenjujem preveč s tem, kar bo. Seveda pa si želim, da bi bil blog vedno
boljši, in imam vzornike v svetu food blogov. Ampak dokler čutim in vidim, da
se izpopolnjujem na področju fotografije, stajlinga, pisanja in kuhe, sem z
blogom že zadovoljna. Če bo šlo tako naprej, bo to res super.
Vir. |
Najbrž jih že imate na kakšnem
seznamu: Pepermint,
Cinnamon and Thyme
in La viva vera.
Lepa Zulejka, pa njena lepa beba. Prima.
OdgovoriIzbriši;) Hvala, Frišna. Delimo mnenje s tabo.
OdgovoriIzbriši