Navodila za uporabo: besedilo stoji
popolnoma zase, klik na fotografijo ali na podnapis pod njo pa vas
odnese v jesen na slovenskih blogih.
Bojda je treba biti v trendu, vsaj tako piše na naslovnici marsikatere revije, čas je za škornje in plašče, ker je jesen, pa čeprav je zunaj še tako toplo, da je včasih še tanka jakna odveč, ampak treba je slediti duhu časa, ki vsako leto znova pride in se potem lahko reciklira iste misli na sto različnih načinov.
Temu se reče cikel letnih časov, ki so se sicer v zadnjih letih malo uprli in začeli delovati po svoje, briga njih za točne datume na koledarju, ki je itak že malo zastarel, briga njih za simbolne predstave, za jesen z vencem listja in grozdja na glavi in jabolki v košari, ampak mi pa še vedno iščemo neko trdnost v tem fluidnem času prav v menjavanju letnih časov, stalnici, na katero se lahko zanesemo, če se že na svoje zdravstveno zavarovanje ne moremo, ker so čakalne vrste pač take, kot so, eno leto za prvi pregled pri revmatologu, recimo, pa doplačila za zdravila, ki jih nujno rabiš, ne moremo se zanesti na službo in plačo, kaj šele na politiko, v kateri pa se - ironično - obrazi ne menjajo tako hitro.
Ampak ok, pustimo to, pustimo resničnost pri miru in se podajmo v varne svetove naših predstav, v katerih je konec oktobra, zato jemo kostanj s prezeblimi rokami, hodimo po jurčke in lisičke (ta je še najbolj resnična), se grejemo s toplimi napitki in slastnimi jesenskimi pitami (slive, jabolka, hruške, grozdje ...), večere pa izkoristimo za branje knjige, medtem ko čez dan uživamo na sprehodu ob občudovanju jesenskega listja v gozdu, ker imamo vsi na razpolago toliko prostega časa, ki ga lahko porabimo samo za lepe reči.
Virtualna resničnost je v tem smislu varen pristan, ker z izjemo nergavih komentatorjem na najbolj obljudenih portalih, ki vzklikajo vsevprek iste reči, v njej vlada skoraj sama pozitivnost: najbrž jo v teh časih recesije kar malo rabimo, da se vanjo umaknemo pred krutim svetom realnosti.
Ne bi si drznili iz vsega tega narediti kakšnega sociološkega pregleda, ker to ni v naši domeni, vsekakor pa morate priznati, da je zabavno, ko na internetu oktobra najdeš skoraj več jeseni kot v resničnosti.
Stanovanja, pisarne in notranjosti avtomobila se ne spreminjajo ravno zelo v skladu z letnimi časi, še najbolj očitno se to pozna pri temeperaturi, odvijanju ventilov na radiatorju, čeprav v zadnjem tednu niti to ni več tako zelo nujno, ker so dnevi topli, deke in dodatni kovtri pa povsem odveč.
V mestih pa so pločniki enako sivi, listje sproti pometejo ali ga odpihne veter, na jesen pa opozarjajo samo prodajalci kostanja, medtem ko so cene ene merice očitno namenjene komu drugemu, ne pa večini.
Kaj nas torej zanima? Kaj beremo? Kaj delimo z drugimi? Pometanje listja vsak dan, ker sicer cesta ni prevozna, je totalno banalna vsakodnevna rutina, tako kot jutranje premikanje budilke naprej za 5 ali 10 minut, medtem ko je pitje kave ali vroče čokolade, eden od teh naših malih obredov, ki nas držijo pokonci, dajejo občutek varnosti in kratkotrajnih užitkov, iskanje smisla v malenkostih iz lepe skodelice, v dobrem kosilu.
Iz poti v službo ali na faks si naredimo sprehod, gremo čez park, pojemo tam malico in uživamo v navadnem rogljičku z marmelado za kakšen evro in celo v nedozorelem paradižniku na vrtu iščemo lepo. Skromni smo, se vam ne zdi?
Ni komentarjev:
Objavite komentar