petek, 6. september 2013

Sviđa nam se

Kruh, nož in ajvar.
Vir.

Ima nas, da bi tole zapisali v kakšnem mehkejšem slovanskem jeziku, v jeziku, v katerem se mačkam reče kočke, ježu pa ježek, lahko tudi v jeziku zmij, maslinov in žutne boje ali v jeziku đuveča in hljeba, pa tega žal ne znamo, čeprav se nam sviđajo vse te milozvočne kombinacije črk, brez vsake ostrine ali trdote, radi imamo strešice in đ-je, čeprav, ok, je res, da imamo radi tudi scharfes s :), čeprav to na tem mestu najbrž ni najbolj primerno priznati, lahko pa dodamo, da nam je všeč predvsem njena zavitost, njeni okljuki, torej tisto, kar tudi v pisanju včasih kar malo preveč radi uporabljamo, zato se bomo sedaj vrnili nazaj k rdeči niti, nazaj k stvari, k mehkim jezikom, k mehkim smokvam, mhm, k malinovemu džemu od Bakine tajne, ki ga kupiš v Sv. Stefanu septembra, ko je tam že manj turistov, k ajvarju in Natašini tajni, kako ga pripraviti: vse ostalo pa na Zapečenega kruha se največ poje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...