Vir. |
Zapis je zgolj opomnik, namenjen temu, da se v spominu ali med miljavžent priljubljenimi povezavami ne izgubi ime, ki si ga je - sodeč po fotografijah - vredno zapomniti: Dahner Felsenland. Gozdovi in zanimive rdečkaste skale, poleg tega pa še oblica zapuščenih gradov - videti je kot sanjska dežela, ki jo bo treba enkrat obiskati, tako kot je to storila Alcessa z bloga Moosings, ki bi nas zelo razveselila tudi s kratkim turističnim vodičem po nemških deželah - kaj vse se splača videti, česa vse se ne sme zgrešiti - saj internet je poln informacij, a tiste iz prve roke so veliko več vredne, ker se z njimi lažje in hitreje naredi počitniški načrt za (morda že naslednje) poletje - mesta so za nas predvsem oporne točke na zemljevidu, bolj nas zanima vse ostalo: jezera, reke, kje se da veslati, plavati, opazovati ptiče in ostale živali, pohajkovati, hribolaziti, plezati, pa tudi najlepši gozdovi in druge naravne znamenitosti. Kaj pa na počitnicah zanima vas?
Se strinjam - res bi lahko kaj napisala o Dahnskem skalovju ... bom ob prvi priliki - najbrž se bom tudi sama kaj o njem naučila.
OdgovoriIzbrišiSlike pa sem s težko muko objavila včeraj takoj po pohodu - še danes me po 12 kilometrih lezenja naokrog bolijo vse žive mišice :-)
Sočustvujemo s tvojimi mišicami, čeprav je bolečina le dokaz, da jim moraš čim večkrat privoščiti takšne pohode. Zapisa se pa vsekakor že vnaprej veselimo! Kako tudi ne, če smo ga kar malo izsilili, hehe. Hvala!
OdgovoriIzbrišiSlike s podobnih pohajkovanj sem objavila že večkrat in punce plezalke so me tudi že spraševale o Pfalškem gozdu, tako da je zapis že nekaj časa v nastajanju ... :-)
IzbrišiKo sem bila študentka v Ljubljani, sem si privoščila ogled neprekmurskih delov Slovenije na štop (ne vem, ali veste in mi verjamete, da je takrat vlak iz MS do LJ potreboval več kot 4 ure in študenti v veliki večini še nismo imeli avtov ... neverjetno, ne da? :-)), skratka, kot študentka sem videla precej Slovenije, nekaj krajev čez italijansko Palmanova), avstrijsko (noč na klopci železniškev Salzburgu) in madžarsko mejo - za vse to je bilo časa, denar pa ni bil pomemben, ker so nas imeli štoparje radi :-)
Ni šans, da kot freelancerka brez uradnega delovnega časa sistematično obdelam zanimive kraje po vsej Nemčiji in malce čez mejo in o tem poročam :-) ... V bistvu sem do sedaj videla več Skandinavije kot Nemčije (in o Skandinaviji pa res pišem vsako leto) ...
Ob tvojih slikah se vedno znova slinimo, ker imamo očitno podoben potovalni okus: Skandinavijo smo vsaj malo že spoznali, navdušeni nad njo pa sedaj ob tvojih odkrivanjih Nemčije (pa četudi ta niso sistematična - kot da je to važno!) ugotavljamo, da se marsikaj obiska vrednega najde tudi bližje: dolgi dopusti so namreč tudi za nas utopija (eni smo odvisni od rokov, drugi pa imajo dopusta točno 20 dni čez celo leto), poleg tega pa plitkemu žepu skandinavske cene ravno ne godijo, čeprav lahko šotor postaviš praktično kjerkoli.
IzbrišiŠvica zaenkrat tudi ostaja malo predraga, je pa oni konec Nemčije, ki meji nanjo, tudi precej zanimiv (tam okrog Freiburga), Pfalški gozd pa tudi ni tako zelo oddaljen od njega ... Pač malo smo se zasanjali o naslednjem poletju. Saj je takrat najboljši čas za obisk ali je lepše z nepremočljivo opremo jeseni? Hvaležni bomo samo za kakšen namig, vse ostale informacije si bomo pa že poiskali.
Jaz sicer (še) vedno razlagam, da je Skandinavija noro poceni, vendar sem ravno letos ugotovila, da se čisto preprosto lažem :-) Res si lahko hrano in kuhalnik prineseš zraven (Skandinavci niso ravno vegetarijanci) in šotoriš, kjer hočeš. Potem pa je vreme slabo in greš za nekaj dni v kemping (vroč tuš), mogoče celo v hotel (na začetku in koncu, da Nemčijo dosežeš živ in zdrav) in švedski čips je tudi treba jesti, da o sveži zelenjavi in piru ne molčim :-) ... pa se nabere. Še posebej, ker se za 10 dni pač ne splača peljati tja. In letos sem trepetala, ali mi bodo Švedi poslali kazen za prehitro vožnjo ...
IzbrišiFreiburg je res super izbira (najbolj sončno mesto v Nemčiji), tudi okolica je kul (Kaiserstuhl, Švarcvald). Mene vedno malce spominja na Slovenijo. Tudi poceni bivališče se da najti: npr. pri privat ponudnikih, ki ti odstopijo zgornje nadstropje svoje hiše, s kuhinjo in vsem, za neprehud dnar, potem pa samo še pohajkuješ (nisem zahtevna, kar se nočitev tiče) ... pa še kakšno informacijo ti navržejo.
Za čuda pa sva midva po vseh teh letih Črnega gozdička zdaj res navalila na Pfalški gozd - se mi zdi, da je razlog viden :-)
Gre za področje, ki je pri turistih priljubljeno, kar pomeni, da imajo dobro infrastrukturo (hotele, restavracije, dobro označene poti, propagandni material, ful je enih slikovitih prizorov, tako da, če ne paziš, ti kamera skoči iz rukzaka, naredi fotke, te prisili v objavo, naslednji dan pa ljudje mislijo, da ti delaš tako dobre fotke :-) ...), seveda pa se tam sprehodi tudi kar nekaj obiskovalcev. Ravno včeraj jih je bilo veliko, vendar: mene v hribčkih razveseli vsak, ki mi pride nasproti, pozdravi ali se nasmehne. In taki so bili včeraj vsi in tudi drugače je vedno tako, folk je v naravi pravilom prijazen, tudi če ga je malce več - zelo prijetno (drugače ne maram množic).
No, razen pri kakšnih mini znamenitostih, kot so majhni slapovi ob robu mesta, kamor se hodi v štiklah in dragih supergah, tisto je bolj šikerija (Bad Urach).
Obstaja 1 razlog, zakaj v Pfalz ne bi šla v dežju (bom pa šla na sončen jesenski/zimski dan): skale niso tako sijoče lepe, če je sivo vreme. Lepe so vedno, ma če je sonce ... in tudi vse druge barve so lepe. Ker pa so potke res dobro izdelane (kup jih ima oznako Premium Wanderweg, kar pomeni, da so dobro označene, se po njih fajn hodi in da vidiš veliko različnih stvari).
Všeč mi je tudi Bodensee, vendar ne svetujem kampiranja, ker so kempi preveliki in ni tišine in sploh. Jezero samo pa je fajn za opazovati ptice (sploh med selitvijo) s trajekta ipd., za veslanje (ne vem, ali kaj izposojajo čolne), pa še kaj bi se našlo, česar zdajle še ne poznam.
Ja, saj bom tudi na blogu napisala, eni od punc sem že po mejlu obljubljala, da bom, taki zapisi so čisti užitek (obstajajo kraji, kjer sva že bila, in potke, ki jih človek prehodi v krogu, o katerih je vredno pisati. 2 kraja lahko omenim že zdaj kot izhodiščni točki: Hauenstein (outlet s čevlji!) in Dahn :-).
Jaaa, meni se čas, preživet v naravi, tudi zdi krasen ...
Iz dolžine komentarja je jasno razvidno, da ti nismo naložili pretežke naloge, ki ti ne bi bila po godu :) Tisto o Skandinaviji zelo drži: marsikje se da prihraniti - ker pač čim več pretovoriš s sabo in ker večino dni šotoriš izven kampov, ampak potem te nese vse tisto, kar si napisala, pa vaflji in čaj v kakšni koči sredi ničesar (sploh če začne še deževati, je to res nekaj, kar si skoraj moraš privoščiti), prevoz tudi nekaj stane, ker so razdalje velike - pa se nabere.
OdgovoriIzbrišiJe pa iz Nemčije Skandinavija malo bliže, zato vsaj pri prevozu do tja malo prihraniš. Tako kot če greš iz Slovenije namesto v Skandinavijo v Nemčijo :) Sicer bo treba še preračunati cene za kampe in druge nočitve, ampak bomo skušali celo leto pridno delati, za motivacijo bodo pa tvoje fotografije in zapisi.
Ne, seveda niste :-) Razmišljanje o bivših in bodočih potovanjih je pač pravi užitek, za katerega je primeren prav vsak razlog. No, če vas zanima Pariz, pa nočete šimfanja, morate res vprašati koga drugega ...
Izbriši(ker trenutno ful garam, tudi sama stežka napišem vse, kar bi lahko, v celih stavkih:) Pozabila sem omeniti še nekaj takšnih nemških krajev, ki so mi pri srcu. Vsi vem, da imajo na Bavarskem jezera Amersee, Starnbergersee in Chiemsee - tam je res malce preveč folka, vendar gre za velika jezera, zato je večinoma prostora dovolj za vse, okrog in na vodi. Tam je sicer kar nekaj šikerije, vseeno so mi bila všeč ob vsakem obisku (pristaneš s čolnom na obrežju, pa se pojavijo lastniki zemljišča in ti razložijo, da tam ne smeš pristati, ker je privat ozemlje, veslaš, pa ti tip prijadra mimo tako blizu, da ne veš, ali ne zna surfati ali te je res hotel malce prestrašiti ipd.).
Ponujam tudi 2 mesti, vredni ogleda, namreč Tübingen in Trier: Tübingen je majhno, bogato, mednarodno mestece, polno študentarije, akademikov in lepih starih bajt, pa še najboljšo indijsko restavracijo na svetu imajo :-), Trier pa me ne privlači zato, ker je tako zelo krščanski oz. rojstni kraj Karla Marxa, temveč zaradi ostankov rimske arhitekture (Porta Negra! Avguštinova kopel!) in lepega mestnega središča.
Alp še ne poznam, pa bo treba (orli!), na severu je tudi fajn, pa sem bila samo pozimi (ptice), ful si želim na Helgoland v času selitve ptic ...
Joj, delat bo treba, ne da? :-)
(btw, Karlsruhe niti ni preveč ogleda vredno, ker gradijo podzemno in so razrušili pol mesta)
Zadnji stavek je napisan že z eno nogo v poletju, z enim očesom pa pri googlanju o prenočiščih v tistih koncih v drugem zavihku, ampak najbrž je kljub elipsi vsebine jasno, kaj naj bi vse skupaj pomenilo: sorž, ampak res se nam ne ljubi izgubljati časa za popravke, gremo raje brskat in gledat fotografije :) Ah ...
OdgovoriIzbrišiSpisek je vedno daljši, bo treba narediti selekcijo, čeprav tole indijsko v Tübingenu si pa prav morala omeniti, kajneda? Se je bilo treba takoj odtrgati od dela in preveriti ponudbo: katera je torej najboljša? :)
OdgovoriIzbrišihttp://www.restaurant-kritik.de/Deutschland/Baden-W%C3%BCrttemberg/t/tuebingen/cuisines/26
Tale: http://www.restaurant-kritik.de/83992 (Flavours of India). Tja hodim že ene 12 let, vmes se kdaj zapeljeva v daljni Tuebingen s kakšnim švoh izgovorom, da greva k Indijcu ... :-)
IzbrišiEden bolj seksi muzejev: http://www.urweltmuseum.de/
IzbrišiTale tudi: http://www.grube-messel.de/
Ja, seveda se mi še da delati, zakaj sprašujete?
»Natürlich freuen wir uns,« piše na njihovi strani, ampak se mi zagotovo veselimo bolj, čeprav v Tübingen valda ne bomo hodili samo zaradi indijske restavracije pa zaradi res seksi muzejev, ampak predvsem zaradi Primusa Truberja pa zaradi poznogotske katedrale, pri kateri bomo lahko študirali, s koliko rogeljnimi zvezdami je obokana njena ladja … Švoh izgovori pa to ...
OdgovoriIzbriši