Intervju: Katja s Peperminta

Foto: Iva Novak.

Katja je punca, ki ima rada šopke, palete, kuhanje in stripe, punca, ki ustvarja Pepermint in ki jo najbrž večini bralcev ni treba posebej predstavljati, ker se nam vsem zdi, da jo poznamo že od nekdaj, da smo skupaj z njo plezali po drevesih, kracali po slikarju in igrali pasjanso. Na svojem blogu, ki nastaja že od leta 2009, se namreč pogosto spominja svojega otroštva in odraščanja, ki je skoraj tako, kot bi bilo naše. Pepermint je njeno prav posebno odlagališče vsega lepega, vsega tistega, kar naredi sama (in sama zna narediti res veliko!), in vsega, kar najde, zasledi, kar jo navduši, kar se ji zdi vredno deliti, Katja je predvsem zbiralka luštnih reči. V zadnji objavi na Pepermintu smo se kar malo zaljubili v Numokk, v izdelke, ki jih sicer sploh ne bi poznali, kar bi bilo res škoda, kot bi bilo škoda, če ne bi bilo bloga, ki ga ustvarja Katja. Z njenimi odgovori je naš vprašalnik postal pravi intervju, tak topel, prisrčen in lep, hkrati pa tudi odlično branje, ki se ga da prebrati v enem samem zamahu - uživajte in tako spoznajte Katjo še iz malo drugačne perspektive, ob tem pa ne pozabite kdaj tudi na Pepermintu pustiti kakega komentarja in povedati, kako zelo vam je všeč.

Vir.

Ko smo bili majhni, smo sanjali, da bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa si najbrž ne želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog?

Ko sem bila jaz majhna, so bili blogi leta stran, na računalniku smo kracali s slikarjem in igrali pasjanso. Želela sem biti cvetličarka (pa sodelavka National Geographica, pisateljica, fotografinja, arhitektka, bralka novic na radiu, profesionalna ustvarjalka kolažev s slikami iz revij, punca od Josepha Gordona Lewitta in bogvekajševse). Moji blogerski začetki so bili precej bolj dnevniško sanjavi, zaradi česar mi je še zdaj nerodno, potem pa sem odkrila tuje lifestyle bloge in v momentu vedela, da lahko končno združim vse, kar sem od nekdaj rada počela. Pri blogu mi je še danes najbolj všeč svoboda, ki ti jo ponuja, tako vsebinska kot oblikovna. Tvoj blog je lahko karkoli. Nenazadnje je lahko tudi fina odskočna deska za zaresno delo, tvoj portfolio in ogledalo tvoje osebnosti. 

Vir.

Kolikokrat na dan klikneš na svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino?

Vsaj enkrat dnevno, priznam. Morda urejam kaj tehničnega in zato večkrat preverim, kako zadeve stojijo na strani, kdaj se zakvačkam s html-jem in z grozo opazujem pomešane elemente strani (in si zaželim fanta programerja alpakej). Ker pa je Pepermint predvsem prostor, kamor zlagam svoj navdih, se zgodi tudi to, da po njem skrolam kar tako, za lepši dan. In iz nostalgije. Kdaj namreč naletim na objavo, na katero sem že povsem pozabila, se ob njej točno spomnim, kdaj sem jo pisala in kaj se je takrat dogajalo. Blog je tako malo tudi moja zgodovina, arhiv mene. 

Vir.

O čem najraje pišeš in kaj narediš, če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za navdih?

Če se mi ne da blogati, blog pač malo sameva. Kdaj tudi za kakšen mesec, da si malo odpočijeva drug od drugega. Če objava nastane kar tako, to tudi zapišem, menim namreč, da bralec takoj opazi, če objava ni iskrena. Če ne drugega, gre na živce meni in jo ponavadi kar zbrišem. :) 

Vir.

Kako pomembni se ti zdijo komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se iz njih pogosto razvije spletna debata?

Kaj pa vem. Več kot komentarji sami mi pomeni to, da se bralci radi vračajo na blog in da je nasploh odziv nanj pozitiven. Ponosna sem, da ga pozna toliko ljudi, čeprav postanem najbolj sramežljiv in štorast človek, ko ga/me kdo pohvali. Namen Peperminta ni v nabiranju komentarjev, klikov in lajkov, se mi pa zdi lepo, če se kdo potrudi in pokomentira objavo, kjer predstavljam zanimive in kreativne ljudi in njihovo delo. Trudim se predstavljati lepe in navdihujoče stvari, če s tem komu polepšam dan, mu ponudim novo informacijo ali predstavim novega ustvarjalca, je to zame dovolj. Ena stvar je jasna - ko so na vrsti giveawayi, kar naenkrat vsi odkrijejo ikono za komentar in najdejo besede hvale ... In ob tem se kar precej zabavam :) 

Vir.

O čem najraje bereš oziroma kaj najbolj občuduješ na drugih blogih?

V mojem Bloglovin' nabiralniku so blogi vseh vrst, zagotovo pa je največ takšnih z oznako "lifestyle". Noro se mi zdi, kako sem navezana na nekatere bloge (in blogerke), na katere sem naletela slučajno, morda že pred leti, z njimi jokala, opremljala stanovanja,  se veselila dojenčkov ali novih projektov. Všeč so mi te male zgodbe o uspehu, ki me navdihujejo, da tudi sama naredim nekaj posebnega, čisto mojega. Da ne pesnim preveč, všeč so mi strani, ki kažejo, kako v vsak dan znova videti in ustvarjati lepo. Občudujem iskrenost, domišljen koncept, lep dizajn in fotke, predvsem pa mislim, da so najlepši in najuspešnejši blogi tisti, ki še vedno, kljub komercialnemu uspehu, ostajajo zvesti slogu tistih čisto prvih objav. 

Vir.

Kakšna blogerka boš, ko boš velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?

Ko bom velika, moj blog morda ne bo več blog, ampak zaresna spletna stran. Moja črna beležka je polna idej in skic, ki čakajo na pravi moment. Morda bo tudi v angleščini. In mogoče ne bo več le »moj«. Res je fino, če lahko ustvarjaš nekaj svojega in po svoje, je pa treba kdaj sprejeti izziv in početi še kaj drugega.

Vir.

Katere tri slovenske bloge (ja, samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?

Pa ne samo triiiii. :\ No, naj vam bo. Ano in njen Fensišmensi so najbrž omenili že vsi, pa kaj. Lajfstajl, barve, mesto vidi na svež način, odkriva nove prostore, pa tako rada jo srečam v mestu, z njo poklepetam ali pa si samo pomahava. Še ena Ana, tokrat ta iz bloga Cinnamon and Thyme. Ker so njene fotke (obožujem tudi njen Instagram) lepe, stajlingi rustikalno sodobni, pa tudi tako se mi zdi res fajn punca, čeprav je ne poznam. Za konec pa še Katja in Tjaša, prijateljici z modnega bloga TK Swat, ker sta zabavni, delavni, lepi in si upata.

In hvala Zulejki, ki je predlagala mene. :*

Vir.