Začne se s seštevanjem in odštevanjem, nato pa pride še deljenje in množenje, ampak tokrat ne bomo vadili matematičnih operacij, ampak se bomo posvetili malo drugačnemu deljenju, tisti svetli strani interneta in globalizacije, možnosti šeranja vsebine, da ni treba iz Nemčije preko kataloga naročati kaset z Doorsi in čakati na paket, pa švercat kavbojk, praška in kinderjajc iz Italije in Avstrije, ni potrebe po izrezovanju in shranjevanju člankov iz revij in časopisov, ki pri nas še vedno padajo iz starih knjig, ker se do večine informacij pride zelo hitro, z enim samim klikom.
V tem svetu izobilja glavni problem pogosto ni izbira, ampak to, da se čez pragozd vsega prebiješ do tistega, kar te res zanima, ker je preveč vsega in hitro kaj spregledaš, zato je še toliko bolj dragoceno, da ti kdo kdaj malo namigne: to poslušaj, to si poglej, to je vredno branja, tega ne smeš zamuditi. Seveda se vse te možnosti deljenja izkorišča tudi v druge namene, za to, da z drugimi deliš svojo fotografijo, narejeno v ogledalu, tvitneš, da si slabe volje, ali v svojem profilu na fejsbuku obelodaniš, da si zaljubljen, ampak kljub temu komunikacijskemu šumu (zasebnost naj pač ostane zasebnost), je deljenje nekaj, v kar na Đuboxu zelo verjamemo: no, saj je to tudi glavni razlog, zakaj je sploh nastal.
Poleg glasbe se splača poslušati tudi podcaste ali internetne radijske oddaje: v najnovejšem Apparatusu lahko poslušate intervju z avtorjem portala Pod črto, o katerem smo pisali že zadnjič - pogovor je tekel predvsem okrog množice novic brez ozadja in konteksta oz. o tem, kakšni so mediji in novinarstvo v Sloveniji - Mladina je postala precej podobna Reporterju in Demokraciji, sogovornika pa poskrbita tudi za primerjavo slovenske medijske scene s tujino. Za boljšo obveščenost o dogajanju po svetu bo poskrbel blog Polone Frelih, ki ga sicer še ni na Đuboxu, upamo pa, da enkrat bo - trenutno na njem najdete predvsem informacije o grozljivih rezultatih protestov oz. o ranjenih in mrtvih v Ukrajini, medtem ko je avtor bloga Jinov svet opozoril na članek Mihe Kosovela o razočaranju in resignaciji slovenskih državljanov.
Na Kvarkadabri so z nami delili zanimiv posnetek iz Yellowstonskega nacionalnega parka, v katerega so naselili volkove, ki s svojo prisotnostjo niso vplivali le na ekosistem parka, na vegetacijo in naselitev novih vrst živali, ampak celo na reke. Nergač je delil svojo jezo nad vse mogočimi akcijami in ugodnimi cenami, do katerih lahko pridete zgolj s posebno kartico vsakega od trgovcev, medtem ko bo s pomočjo interneta več ljudi izvedelo za povabilo na dneve in večere odprtih vrat observatorija na Golovcu, o čemer so nas obvestili na Portalu v vesolje.Poleg tega vas čaka še eno povabilo, in sicer nas je Aljoša Harlamov na svojem blogu povabil na literarni večer o Hrumu časa Osipa Mandelštama, ki bo danes, 20. februarja, ob 19h v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani.
Da tisti, ki s prstom žugajo proti internetnemu druženju in spoznavanju, nimajo vedno prav, saj ima to kar nekaj prednosti - recimo, da si sogovornike izbereš na podlagi interesov, piše Kostin mozeg, za vse tiste, ki ste se prebili do konca tega dolgega zapisa, pa še nagrada: pokukajte na blog Odds & Ends, kjer morda lahko dobite darilce.
Ko sem bila ... mlajša, je med moje najpogostejše sanjane dogodivščine spadala tista, da moram za pridobitev diplome (iz jezikov) najprej narediti izpit iz matematike ... No, z matematiko se zdaj že ukvarjam in je ne sanjam več, na nočnem obzorju pa so se pojavile nove sanje (ne morem jim reči nočna mora, ker tako kot pri matematiki ne trpim): sanjam, da sem se preselila v bolj staro zgradbo od zdajšnje, kar me ne moti, zadeva je tudi vsakokrat malce drugačna, razloga za tovrstno poslabšanje bivanjskega standarda po navadi ne sanjam, vem samo, da je deloma precejšnja podrtija na še večji vasi od zdajšnje. No, jaz torej v tisti vaški podrtiji in edina skrb, ki jo imam in ki me matra: a ma internet?!?!? Prav vsakič laufam za internetom, štelam, šraufam, priklapljam, okrog mene propad, jaz pa iščem internet in trpim, če ga ni ali ne dovolj hitro... :-) Res upam, da nimam preroških sposobnosti.
Nazadnje sem zaradi muske tako skakala do severnoalpskega plafona, ko sem nalagala Sponzorsko plato ... (thx) :-)
Uf, precej grozne sanje, vsekakor pa kažejo zgolj nato, kako globoko v podzavesti imaš zasidrano navušenje in potrebo po internetu, ne pa na kaj preroškega - prihodnost je pač čisto presenečenje, ker nikoli ne veš, kje te v zasedi čaka dobra glasba ali pač karkoli drugega ...
Ko sem bila ... mlajša, je med moje najpogostejše sanjane dogodivščine spadala tista, da moram za pridobitev diplome (iz jezikov) najprej narediti izpit iz matematike ... No, z matematiko se zdaj že ukvarjam in je ne sanjam več, na nočnem obzorju pa so se pojavile nove sanje (ne morem jim reči nočna mora, ker tako kot pri matematiki ne trpim): sanjam, da sem se preselila v bolj staro zgradbo od zdajšnje, kar me ne moti, zadeva je tudi vsakokrat malce drugačna, razloga za tovrstno poslabšanje bivanjskega standarda po navadi ne sanjam, vem samo, da je deloma precejšnja podrtija na še večji vasi od zdajšnje.
OdgovoriIzbrišiNo, jaz torej v tisti vaški podrtiji in edina skrb, ki jo imam in ki me matra: a ma internet?!?!? Prav vsakič laufam za internetom, štelam, šraufam, priklapljam, okrog mene propad, jaz pa iščem internet in trpim, če ga ni ali ne dovolj hitro... :-) Res upam, da nimam preroških sposobnosti.
Nazadnje sem zaradi muske tako skakala do severnoalpskega plafona, ko sem nalagala Sponzorsko plato ... (thx) :-)
Uf, precej grozne sanje, vsekakor pa kažejo zgolj nato, kako globoko v podzavesti imaš zasidrano navušenje in potrebo po internetu, ne pa na kaj preroškega - prihodnost je pač čisto presenečenje, ker nikoli ne veš, kje te v zasedi čaka dobra glasba ali pač karkoli drugega ...
OdgovoriIzbriši