Preveč vsega

Vir.

Police v trgovinah vabijo k izbiri, nešteto navadnih pralnih praškov in nešteto tistih iz reklame, iste sestavine in različne cene, podobna embalaža, akcije in popusti, kartice ugodnosti, kupončki in nalepke, vrste na blagajnah, polni smetnjaki, hrana, ki ostane, kruh, ki se ne proda, knjige po en evro, majice iz Bangladeša, ki jih po dveh pranjih vržeš proč, ker se tako raztegnejo.

Pisana ponudba vsega, kar lahko imamo, kar naj bi potrebovali, čim več stvari, vedno poln hladilnik, novi laki za nohte, nove hlače in majčke, najraje cenena roba, ki ni predraga, ki se hitro strga, ki je ni škoda, če se umaže, uniči, vsak dan kaj novega, kupujemo čokoladice na blagajni, lačni marsičesa, nikakor pa ne hrane.

Vir.

Revščina se ne kaže več v tem, da nimaš, ampak v tem, kaj imaš, v razkuhanem rižu, ki ga dobiš v paketih Rdečega križa, navadnih belih testeninah namesto pirinih, v piškotih, ki niso brez glutena, brez maščobe, brez sladkorja, ki niso eko bio, v izdelkih, ki niso iz pravične trgovine, v tem, da nimaš dizajnerskih skodelic in krp, da te ni na Instagramu, ker si ne moreš privoščiti pametnega telefona, ker tvoja hrana ni videti tako stajliš, da bi se jo splačalo fotografirati, ker nimaš hudih sončnih očal in ne hodiš v trgovine pomerjat oblačil, ker nimaš vsak dan novega  laka, ker ne potuješ v zanimive kraje.

Ker nimaš možnosti izbire, ampak izbereš tisto, kar je najceneje, kar res potrebuješ, kar je nujno, da nahraniš sebe in svojo družino, nobenih papirnatih prtičkov z motivov Sneguljčice in sedmih palčkov ter ujemajočih papirnatih kozarčkov, krožničkov in slamic v vozičku neke mame, ki bojda nima denarja, zato šolske potrebščine kupuje na bone Karitasa, zraven pa še torta in kupi sladkarij. Marsikateri otrok sploh ne ve več, da tega res ne potrebuje za srečo, da se da igrati tudi brez igrač, sploh pa jih ne potrebuje toliko, kot jih ima, kaj šele bombonov in čokolad, ki jih prinese teta, ki jih prinesejo Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, soseda, prijatelji iz vrtca, babica in tako dalje.

Vir.

Imamo preveč cenenih stvari, nevrednih, nepomembnih, odvečnih – pomislite na to naslednjič, ko si boste spet zaželeli kaj kupiti, tisto, česar ne potrebujete, pa čim prej podarite naprej. Za začetek pa lahko preštejete stvari, ki jih imate, tako kot je to storil Aleš s Fotogaje.