Čeprav se Đubox imenuje lista slovenskih blogov, pa se na njej najde tudi marsikaj drugega: pravzaprav je blog le najbolj pogosta oblika osebne strani, s pomočjo katere lahko posameznik predstavi svoj pogled na svet. In prav to je tisto, kar nas zanima: v poplavi selfiejev na družabnih omrežjih in v kulturi narcizma, v kateri si zelo hitro všečkan oz. je pozitivno sprejeto skoraj vse, kar objaviš, ne glede na vložen trud ali resnično vrednost tvojega dejanja (npr. nakup novega laka za nohte), je merila kvantitete nujno omejiti z merili kvalitete. Pokazati s prstom na tiste, ki ne delijo svojega življenja z drugimi le zaradi želje po sprejetosti ali popularnosti oz. zaradi hranjenja lastnega ega, ampak se za njihovim blogom, spletno stranjo, objavo, zapisom, člankom, oddajo, fotografijo, ilustracijo skriva kaj več.
Internet je pač medij, ki omogoča popolno demokracijo, vsak lahko na njem najde prostor zase, objavi, karkoli želi, brez posebne cenzure, kar je seveda super, a posledice te popolne svobode govora niso zgolj pozitivne: v množici informacij je vedno težje najti preverljive in relevantne, saj slej ko prej naletimo na novičke o bujnem dekolteju kakšne znane starlete ali kaj podobno rumenega, plehkega, praznega, brezveznega, česar nam pravzaprav ni treba vedeti, s čimer ničesar ne pridobimo, zgolj zapravljamo čas. Zato se nam zdi tolikanj bolj pomembno, da izpostavimo tiste vsebine na internetu, ki so vredne pozornosti, ne glede na to, v kakšni obliki nastajajo ali kako jim rečemo, ne glede na to, ali jih z nami delijo novinarji, blogerji, gospodinje na porodniškem dopustu, ilustratorke, oblikovalci, pisatelji ali morda popotniki s fotoaparatom, kakršen je Aleš s Fotogaje. Nekaj časa nazaj ste lahko na njegovi spletni strani prebrali o projektu Prazna glava, polno srce: na Đuboxu skušamo skrbeti, da se prazne glave prehitro ne napolnijo z nepomembnim in nevrednim, z vsem tistim, kar jih pravzprav ne dela pametnejših, ampak jih odvečno zgolj polni in natrpa, skušamo biti filter, ki skrbi, da se odtok prehitro ne zamaši z nesnago, ki jo je tako na internetu kot v resničnem življenju že povsem dovolj: bralcem skušamo posredovati le tisto, kar jih lahko na tak ali drugačen način obogati.
Če po prebranem še vedno ne veste, kdo je bloger, nič hudega. Važno je le, da veste, s čim si želite polniti glavo in srce - upamo, da vam pri izbiri vsaj malo pomagamo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar