Iskreno, direktno, brez velikih začetnic in z veliko besedami, ki jih word podčrta z rdečo: tak je intervju s Striti, Polonco Štritof, ki piše Privat b(l)og. Včasih je kakšen njen zapis objavljen tudi na Metini listi, med tem pa tudi tvita, je legitimna članica družbe, ki rada posluša podcaste, bere intervjuje, knjige, pesmi, bloge in ima na lagerju vedno kakšno zabavno zgodbo, ki jo zna tudi zelo duhovito zapisati. Ima pač zelo rada besede, tiste od Tjaše Koprivec, pa neologizme, sočne slengovske in narečne oblike, zelo širok nabor besedišča, poleg tega pa še smisel za humor, fotra, ki je kivije kuhal kot krompir, nedavno pa je med operacijo kolena dobila tudi kazen za napačno parkiranje. Sama pravi, da je njen blog en sam egotrip, če je to res, pa presodite sami: Đuboxu lahko prizna, da si zapise s Privat b(l)oga vedno prihrani za konec, ko že preklika in prebere vse ostale - za sladico oz. češnjo na vrhu torte.
Ko smo bili majhni, smo
sanjali, da bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa
si najbrž ne želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog?
u, bemomast. pojma nimam. milijon razlogov je. ampak
to je dokaj ušiv odgovor.
grem pogledat, zakaj sem jaz začela blogarit. čakimal.
[klik na februar 2007] hm, očitno
zato, da sem lahko kolegici nekaj pokomentirala na objavo na njenem blogu. sem
mislila, da moraš imeti prav svoj blog, če hočeš komentirati. jejžeš. ne samo,
da sem bila medmrežno nepismena, tudi prav posebnega vzvišenega cilja ni
čutiti. jebiga. in zdaj je to moj ventil-bentil. ventil za lepo, grdo,
jezljivo, jokavo in režavo.
Kolikokrat na dan klikneš na
svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino?
šestintridesetkrat na dan in oseminosemdesetkrat na
noč. :)
arhiva ne prebiram. sploh. zdaj, ko si me vprašala po
razlogih za pisanje, sem prvič šla nazaj po letu 2007, se mi zdi. malce se ga
bojim. prvič, v arhivu me čaka ogromno neupovedljivo slabih zapisov in
raznovrstnih katastrof. drugič, je strašno kaotičen. nemogoče je kaj poiskat. ne
znam ne želim ga organizirat. en sam đumbus je. in … v resnici se bi na
sprehodih zagotovo srečala z vprašanjem, ali sploh smem pisati. tako, javno.
kdo hudiča pa mislim, da sem?!
torej, ne. ne hodim nazaj. ne še. nekoč bom zbrala
pogum in šla vse poštirkat.
O čem najraje pišeš in kaj
narediš, če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za
navdih?
vse stvari, ki jih zapišem, imajo svojo pot skozi
drobovje, meso in možgan. moj možgan, seveda. če je le čas še zanj. zgodbo
začutim najprej v sliki/spominu, jo pripeljem do srca in če začne hitreje biti
in če se spotim, ko pišem, potem je to res moje. mojemoje.
đizs. o sebi, ja. to je očitno moj odgovor.
če se mi res ne da, potem resnično ne pišem. že ko se
mi zelo da, je kdaj rezultat porazen. takla mamo. na kraj pameti mi ne pride,
da bi morala trpeti med pisanjem in podkupovati klicati muze.
Kako pomembni se ti zdijo
komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod
žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se
iz njih pogosto razvije spletna debata?
komentarji so pri meni precej redki. ker vsebine prav
zares niso konfliktne in načeloma ne posegajo v aktualne medijske zdrahe. tudi
če bi, imam mnogo premalo bralcev, sploh debaterjev, ki bi mi zaskvotali
prostor pod zapisom. če pa kdaj pridejo v civilu in ne v bojni opremi, jih z
veseljem pogostim. še regrat jim naberem.
O čem najraje bereš oziroma kaj
najbolj občuduješ na drugih blogih?
rada berem intervjuje :), čisto
zares. rada imam zapise, ki eksperimentirajo z jezikom in resničnostjo. rada
imam zapise, kjer se lahko iz srca nasmejim lastni neumnosti. ki me peljejo na limance. za intervjuje, ki
sem jih prej omenila, je mogoče super format podcast, tako da zdaj veliko časa
preživljam v družbi kakega dobrega podcasta. iskreno me zanimajo ljudje. in
njihove zgodbe. glas je krasen spremljevalec zgodb. in, kot bi rekla tjaša
koprivec, je neusmiljen izdajalec.
Kakšna blogerka boš, ko boš
velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?
imela bom krasno organiziran blog, SEO in te fore,
testirala bom uporabniško izkušnjo, bral se bo na vseh možnih ekranih, imel bo
prekrasno celostno grafično podobo. in fotke, o kakšne fotke bom delala!
neskončno bo privlačen. jaz bom pa še vedno jaz. čista zmeda. a iskrena.
Katere tri slovenske bloge
(ja, samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?
Najlepša hvala za odgovore! Ej,
nemanaćemu :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar