Intervju: Špela z bloga Culinary journey by me

Špela z bloga Culinary journey by me.

Čas je, da uresničimo željo: bralka Aka si je decembra zaželela intervjuja s Špelo z bloga Culinary journey by me, ki je povabilo prijazno sprejela, tako da so sedaj pred vami njeni odgovori na naša vprašanja. Kakopak se je vse skupaj vrtelo okoli kuharije, ljubezni do dobre hrane ter idej za nove recepte, med vsem tem sukanjem med lonci, ki ga Špela odlično obvlada, pa je omenila, da že nekaj časa načrtuje prenovo svojega bloga in išče koga, ki bi ji pri tem pomagal - javite se ji sami. Njene jedi so po večini brez glutena, česar človek sploh ne bi opazil, če ne bi tega vsakič pozorno tudi omenila, saj jim prav nič ne manjka: so zanimive, gurmanske, predvsem pa nadvse barvite, kar je očitno tudi iz priložnega fotografskega gradiva, ki krasi blog Culinary journey by me. V branju intervjuja boste uživali vsaj toliko, kot uživate v prebiranju Špelinih receptov, ki jih pridno in z navdušenjem objavlja na svojem blogu. Skratka: čaka vas prvi Đuboxov intervju v letošnjem letu, prebrete pa ga lahko za malico ali namesto sladice po kosilu, saj se vam bodo vmes zagotovo cedile sline.

Špinača s poširanim jajcem in feto.

Ko smo bili majhni, smo sanjali, da bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa si najbrž ne želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog?

Moj blog je nastal bolj kot zbirka zapisov zame. Kot neka dediščina zbranih receptov, jedi, sledi o tem, kaj sem skuhala in spekla za moje sončke. Pa tudi kot moja lastna knjižica receptov, kamor lahko pokukam, kadar iščem idejo ali pa iščem točne količine za kakšno sladico – v teh primerih je včasih res ključno upoštevati točne mere. Zato tudi tako komplicirano ime bloga (Culinary journey by me) – če bi vedela, da se bo nekoč po njem sprehajalo tisoče obiskovalcev dnevno, bi si verjetno vzela malo več časa in premisleka o tem, kako ga bom imenovala. 

Hruške v rdečem vinu.

Kolikokrat na dan klikneš na svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino?

Na blog kliknem le takrat, kadar iščem kakšen recept. Sicer se pa trudim, da vsak dan preklikam malo statistike, pregledam komentarje in če je potrebno nanje odgovorim. Zelo rada bi si enkrat vzela čas za pregled moje blogerske zgodovine, saj se je v manj kot treh letih nabralo že več kot 350 objav. V njih sem, poleg receptov, prav gotovo (vsaj med vrsticami) pustila veliko informacij o sebi, počutju, dogajanju, moji družini in še čem. In tudi zato mi ta blog zares veliko pomeni.

Solata iz špargljev, jagod in ameriških orehov.

 O čem najraje pišeš in kaj narediš, če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za navdih?

Najraje pišem o dobri hrani. Ker je sebe najtežje pohvaliti, še raje kot o kakšni svoji mojstrovini pišem o tem, s čim so me razvajali v kakšni dobri restavraciji, gostilni, taverni, na kmečkem turizmu. Kadar nimam časa ali pa inspiracije, bloga ne pišem. Če se dela ne lotiš s srcem, se to sigurno pozna in bralci to zlahka začutijo. Trenutno je pri meni res problem čas – tega mi najbolj manjka – tako za ustvarjanje v kuhinji kot za pisanje. Če bi imela jedi in fotografije, bi seveda z veseljem objavo spisala zvečer ali pa ponoči, kuhati sredi noči pa niti ni tako zanimivo;-) Čez dan me namreč najbolj potrebujejo moji trije sončki, predvsem najmlajši, ki je ravno dopolnil eno leto.

Makova tortica.

Kako pomembni se ti zdijo komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se iz njih pogosto razvije spletna debata?

Komentarji so vedno dobrodošli. Predvsem zato, da dobim občutek, kje sem, ali sem morda kje udarila mimo, kako bi lahko naredila bolje. Debate pa so bolj izjema kot pravilo.

Prava italijanska (počasi kuhana) poletna z jurčki.

O čem najraje bereš oziroma kaj najbolj občuduješ na drugih blogih? 

Najraje spremljam in berem kuharske bloge, saj sta hrana in kuharija področje mojega zanimanja. Seveda pa rada pokukam tudi na kakšen lifestyle, DIY, foto, potovalni blog – ampak spet toliko, kot mi dopušča čas. 

V zeliščni skorji pečen jagenjček.

Kakšna blogerka boš, ko boš velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?

Že nekaj časa si želim spremembe na blogu, predvsem v smislu grafične podobe, pa se kar nekako ne lotim tega. Za kaj več od tega, kar je sedaj, bi namreč potrebovala nekoga, ki se s tem profesionalno ukvarja. Morda pa je tole priložnost, da se mi javi kdo, ki bi se bil pripravljen pozabavati s prenovo grafične podobe bloga Culinary journey by me. Le pogumno!

Kakijeva torta brez glutena.

Katere tri slovenske bloge (ja, samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?

Torta ježek.

Natašo z Zapečenega kruha, ker še vedno čakam, da bo objavila starter za popoln brezglutenski kruh brez umetnih dodatkov, Sabino s Tolste nutrije, ker je svetovljanka v kulinariki, in Ano z Naredila Ana, ker tako pridno/redno objavlja vse jedi po spisku – ne samo tistih najbolj fotogeničnih.



Sivkin sladoled in fige z mandlji, medom in rožno vodo.

Najlepša hvala za odgovore!