Stripi in vse ostalo Pri rdeči ostrigi

Vir.

Malo smo vam pozabili omeniti, da je prejšnji teden svoja vrata zopet odprl škofjeloški mladinski kulturni center Pri rdeči ostrigi, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega, hkrati pa je to en tak prav poseben prostor svobode, kjer zelo fajn ljudje spijejo nešteto skodelic kave, kjer je dvorana ravno prav majhna, temačna in intimna za fine koncerte in pravo vzdušje. 

Ker smo feni Ostrige in ker tega ne moremo pokazati na fejsbuku, vas bomo od sedaj dalje občasno obveščali o dogodkih, ki se jih splača obiskati: danes zvečer, skoraj točno ob osmih, ste na primer povabljeni v Založeni raj, povabljeni ste na stripe!

Bog je sicer rekel, da ga ne bo, ker je ravno na dopustu, a ne dvomimo, da se bomo imeli odlično tudi brez njega: da boste sploh vedeli, o čem govorimo, si poglejte spletni strip Založeni raj na linku, več o njem pa v temle intervjuju.

Pravljice in pripovedke

Nekoč je v majhni vasi živela gospa, ki je imela doma dolge police knjig, no, pravzaprav jih ima še vedno, le da je med njimi malo manj pravljic, saj je skoraj vse razdala, po eno in po eno je skrila pod haljo in jih znosila otrokom, vedno pa je dodala še kakšno klobaso ali kaj drugega, kar je imela, čeprav nikoli ni imela veliko, le avto, s katerim se je nekajkrat na leto odpeljala k zdravniku, na burek ali na pizzo, enega prašička, nekaj mačk in, seveda: knjige. 

Vir.

Najlepše pravljice, Poljske pravljice, Pravljice za lahko noč, Ruske pravljice, celo Uzbekistanske pravljice in tako dalje in dalje, ogromno se jih je nabralo skozi leta, dolga polica, na kateri so našle svoje mesto, nekatere prebrane večkrat, druge nikoli, ker je deklica, ki jih je od gospe dobila v dar, medtem odrasla in poleg pravljic začela brati še druge knjige, romane, poezijo, stripe, zato za vse zmanjka časa, sploh ker ne more niti brez blogov niti brez časopisov, lahko pa prizna, da si še vedno tu in tam kupi kakšno otroško knjigo, pravljico, slikanico, ker ima rada domišljijo, predvsem pa se vedno znova navduši nad čarobnimi ilustracijami, takšnimi, kot je tale pravljična hiška Maje Kastelic na sliki, ki jo žal deklica z Đuboxa ni uspela pomagati graditi, vsekakor pa je zelo vesela, ko vidi, kako raste in dobiva obliko - če kdo ne ve, govorimo o Hiši Pšenički.

Prav posebno pravljico si lahko preberete pri Ninileni, takšno o dekletu z najdaljšimi lasmi, svoje mnenje o pravljicah pa je v svojo recenzijo knjige In v gorah odzvanja vpletel tudi Tomaž z bloga Konteksti: "Najprej, verjetno vsi, ki berete moje zapise, veste, da sem velik ljubitelj pravljic. Predvsem imam veliko spoštovanje do pravljičarjev. Zaradi njihovega poguma. Pravljica je v osnovi ekspresija, ki pove nekaj, kar je v osnovi nekoliko težje oprijeti, pa vendarle obstaja način, kako skozi zgodbo in simbolizem, ki je velikokrat prisoten, s filigransko natančnostjo najdeš pot, kako poveš natančno tisto, kar želiš. V nasprotju seveda s tistimi zares resničnimi zgodbami, ki se na bralca želijo nalepiti z znano ''Po resničnih dogodkih…'', ki je – čeprav gre tudi za avtorjev izraz in nič drugega – poizkus, kako nekoga omrežiš s tem, da mu zagotavljaš otipljivost zgodbe. Zanimivo je, kako ničen vpliv ima to name. Pomembna je ideja zgodbe, zato mi takšna retorična pasja bombica ne povzroči niti polsekundnega odvzema pozornosti. Žal res ne. Hosseini je In v gorah odzvanja začel s pravljico. To je lahko le dobro."

Če imate otroke in če ste doma kje v bližini Kranja ali Škofje Loke, pa ste te dni lepo vabljeni na prav posebno vadbo, ki se ji reče pravljična joga.

Blogi so živoživi

Da smo na Đuboxu navdušeni nad blogi, najbrž ni treba posebej poudarjati, saj smo nastali blogom na čast, jih slavimo prav v vsakem zapisu in z vami delimo vse tisto, kar je najboljše, najlepše, najbolj kvalitetno na slovenskih blogih, skoraj vsak dan pa odkrijemo še kakšnega novega, ki bi ga bilo treba uvrstiti na našo listo, zato je čakalna lista vedno bolj polna.

Že včeraj, ko je blogerske vode zapustila Frišna in svoje spletno udejstvovanje preselila drugam, smo malo pojokcali, prav veliko pa se za bloge nismo zbali, saj verjamemo, da je to tista oblika, ki morda trenutno res ni najbolj in, ima pa za nas najvišjo ceno. Dober blog zahteva veliko časa, kar vedno bolj ugotavljamo tudi sami, ko se z zaspanimi očmi in utrujeni trudimo biti čim bolj ažurni, iščemo kotičke dneva, v katere bi stlačili pisanje za Đubox, kar nam včasih tudi ne rata, večinoma pa se vsakič znova potrudimo, ko vidimo, da se na naši listi dogaja, da kar vre od novih objav, zapisov, idej, fotografij, celo ilustracij in poezije, da se ljudem zdi vredno vzeti nekaj časa v tem nečasu in ga nameniti drugim, bolj ali manj fiktivnim bralcem in bralkam.

Đubox je dokaz, da so blogi živoživi, 150 namreč ni majhna številka in omejili smo jo zgolj zaradi nadzora nad kvaliteto, ne pa, ker tam zunaj v internetnem vesolju ne bi obstajalo še mnogo in nešteto in miljavžent blogov, ki si zaslužijo pozornost. Pa govorimo le o slovenskih, le o tistih, ki so zapisani v slovenščini ali jih pišejo Slovenci, čeprav so to - jasno - grozno izmuzljivi pojmi, zato se nočemo preveč opirati nanje, gre zgolj za točko zamejitve, ki kaže na to, da gre za izbor, za vzorec.

Zapis o tem, kdo sploh bere bloge in kakšne poglede imajo nanje bralci, lahko najdete pri Tini z bloga Odglavedopet: v komentarjih se je razvila zanimiva debata, ki nas je zelo razveselila - izkazalo se je namreč, da večina tistih, ki spremlja bloge, še vedno navija zanje, saj imajo v primerjavi z drugimi spletnimi mediji dodano vrednost, omogočajo daljše zapise, bolj poglobljeno misel, debate v komentarjih, kombinacijo sliko in besede, objave pa največkrat zahtevajo kar nekaj truda in časa, kar znajo ceniti tudi bralci.

Pa vi: radi spremljate bloge? Kakšno je vaše mnenje o njih? 

Če imate slučajno idejo, kaj naj bi Đubox počel na facebooku, pa na dan z besedo: mi namreč ne vemo.

Zakaj bi morala imeti vsaka šola svoj vrt?

Vir.

Tokrat samo napotilo, ki mu ne bomo dodajali preveč besed: preberite raje, kaj je o šolskih vrtovih napisala Špela z bloga RetroSpektiva, vsekakor pa sami ali v družbi svojih otrok, če jih imate, čim večkrat obiščite vrt - če nimate svojega ali šolskega, greste lahko pogledat Onkraj gradbišča: vsak nedeževen četrtek v septembru med 17.00 in 19.00 uro.

»Suze liju moje tamne oči« ali Frišna, pogrešali te bomo

Vir.

Mislimo, ej, porka flek, tole pa nam ni nikakor všeč, da si nekdo, ki ga strašansko cenimo, upa zapustiti ne le Đubox, ampak kar ves blogerski svet, kaj takega si lahko privoščijo le velike zvezde, ki znajo narisati Cankarjeve brke bolje, kot si jih je on kdajkoli znal počesati, zato ni čudno, da jih lahko po novem občudujete v izložbah od Kopra pa do Ljubljane, medtem ko je Frišna na značilno duhovit način oznanila, da je blog zamenjala za facebook: naj ji bo, čeprav jo bomo neznansko pogrešali. Žalovanje poteka v komentarjih na njenem blogu, mi pa naj v spomin na srečne blogerske čase dodamo še link na intervju. 

Drugo glasovanje za blog meseca

Pompozno najavljamo glasovanje! 

Glasovanje za najboljši, najlepši, najkvalitetnejši, predvsem pa najpriljubljenejši in sploh naj naj blog, ki bo cel oktober ždel čisto na vrhu Đuboxove lestvice, na najbolj vidnem mestu, očislan s častnim napisom: blog meseca! 

Ne le, da bo lahko zviška zrl na vse ostale in se sončil pod žarometi slave, ampak ga ne bo mogel spregledati prav nihče, zato se zmagovalcu obeta tudi več klikov in več obiskovalcev.

Dolgo smo modrovali, se posvetovali z vsemi očaki in strici iz ozadja, tudi tete so nam prišepetovale, kako naj poteka glasovanje, dobivali smo modre kuverte, v katerih so nas ob enem skušali podkupiti in nam hkrati grozili, če ne bomo uvedli sistema, na podlagi katerega bi imel točno določen kandidat prave barve, vzorca in s trenirko pravšnjega materiala, določene prednosti in s tem več možnosti za zmago, nekateri pa so od nas z izključno dobrimi nameni od nas zahtevali, da lahko glasujejo le tisti v tazahmašnem gvantu, nikomur od teh pa se nismo dali ter se tako soglasno odločili, da flancanje o neposredni demokraciji iz teorije prenesemo v prakso.

Pravila so SKORAJ ENAKA kot pri prvem glasovanju, razlike so označene z rdečo barvo:

1. Prav vsi blogi na Đuboxovi listi se tako lahko potegujejo za mesto zmagovalca, razen trenutnega bloga meseca (glej zgoraj desno), za katerega ta mesec ne morete glasovati, saj sta dva zaporedna zmagovalna mandata po naših zakonih prepovedana.

2. Glasovanje je javno in poteka v komentarjih pod to objavo.

3. En komentar pomeni en glas za en blog.

4. Ena oseba lahko glasuje tudi večkrat, ker zaenkrat še ne moremo preverjati številke vaše osebne ali potnega lista in bančne kartice (NSA trenutno žal noče posredovati teh podatkov).

5. Iz komentarja mora biti jasno razvidno, kateremu blogu namenjate svoj glas. Veseli bomo, če dodate še kratko utemeljitev (Primer: Glasujem za Đubox, ker je najboljši.).

6. Če iz komentarja ne bomo znali razbrati, komu ste namenili svoj glas, ga ne bomo upoštevali. Prav tako ne bomo upoštevali komentarjev, v katerih boste glasovali za več kot en blog. 

7. H komentarjem tega glasovanja se prištejejo še glasovi iz prejšnjega meseca. Nekateri blogi tako začenjajo tekmovanje z rahlo prednostjo, ki se nam zdi pravična, saj so si prislužili vaše glasove (če se kdo ne strinja, naj pove), ki bi v nasprotnem primeru postali nični:

1 glas imajo Bratinov, Lenn, Uglašena kuhinja, Culinary journey by me, Nergač, Naredila Ana, Moj svet kuhanja in priprave sladic, Coprnije in Fotogaja,

2 glasova sta dobila Hiška Pšenička in Kostin mozeg,

3 glasove imata Pepermint in Retrospektiva,

4 glasove ste poslali za Lavivavero,

21 glasov ste podelili Kruhu in vinu.

Za vse ostale bloge pa se tekmovanje začenja z ničle. 

Glasovanje traja do 30. septembra 2013 do polnoči (če komentar oddate 00:00 bo še veljaven, minuto čez pa ne več).

V BOJ!

Fige na tri načine

Vir.

Fige so v celinskem delu naše deželice dragocen sadež, ki se ga ne kupuje na kilo, ampak samo kot prav poseben posladek, dragocenost, ki se jo poje kar tako, svežo, če pa imate neznansko srečo in imate toliko fig, da jih lahko predelate v marmelado, namočite v rum ali iz njih naredite mafine, pa pokukajte na Moj kras in svet okrog, kjer boste našli tri slastne recepte.

Razvajanje brbončic

Vir.

Priznamo, tole na fotografiji nas je pa malo dotolklo, ob dobri hrani se pač raznežimo približno tako kot ob skalah in potem je grozno težko napisati karkoli smiselnega, zgolj buljimo, se slinimo in si skušamo predstavljati različne kombinacije okusov, datlje, ingver in pistacije z malinami, juho iz piva z lisičkami in vse ostalo, kar lahko v sliki in besedi občudujete pri Alcessi na blogu Moosings.

Prišleki so prišli!

Glasovali ste in ste izglasovali: tokrat izjemoma kar tri bloge, ki bodo od danes naprej gostovali na Đuboxovi listi, preostala dva, ki jima tokrat ni uspelo, pa bosta lahko poskusila svojo srečo že naslednji mesec.

Na stopničkah so tokrat pristali trije precej različni blogi, ki jih boste sedaj lahko spremljali tudi na Đuboxu:

Vir.

- bronasto medaljo je prejel Neznanokam in nazaj, popotniški blog iz bližnjih in daljnih krajev,

Vir.

- srebrno medaljo si je prislužila Sashita, ki sanja o polni košarici gob, ima rada morje in reke in veslanje, dobro hrano, fige, festivale in še marsikaj, kar najdete na njenem blogu,

Vir.

 - zlato medaljo pa ste okrog vratu obesili blogu Mama in dama, ki ga piše več žensk, ki niso le mame in dame, ampak tudi podjetnice, žene, modne navdušenke, nosečnice in še marsikaj drugega.

Čestitke!

Kampanjska

Vir.

Danes smo že skuhali in pojedli kosilo, se nadihali svežega zraka, božali koze in svinje, delali prevale in se zvirali, preizkušali različne inštrumente, plačali položnice, posesali kuhinjo in dnevno sobo, pili kokto, sedaj pa je čas, da spišemo kampanjsko objavo vsega najslajšega, kar se je v tem tednu godilo na slovenskih blogih.

Vir.

Deževno je bilo in mrzlo, zato je Ruth z bloga (Ne)smisel v Budimpešti zeblo, grela se je pod odejo, prav pa bi ji prišla tudi zanimiva jopica, ki jo je zašila Tina surfa za vas, taka, ki se jo lahko nosi na več različnih načinov, medtem ko je Tomaž bral knjigo Kukavičje jajce, Klemen pa v skladu z imenom svojega bloga Po dežju užival v vremenu in v objektiv lovil momente nekega deževnega dneva, take zenovske, kot bi rekla Ninalena, ki nam je pokazala najlepšo fotko z morja (njena je na linku, tale spodaj pa je od Klemena).

 

Vir.

Žejni niste bili, saj vam je Huferka pripravila gosti hruškov sok, lačni pa tudi ne, saj se na Đuboxu vedno dobro je - Nataša z Zapečenega kruha se največ poje je spekla slastne zvitorepke iz kruhovega testa, medtem ko ste se lahko pri Vanji z bloga Ena leva, ena desna sladkali s slastno sirovo pito, Naredila Ana pa nas je naučila, kako se  na enostaven način pripravi listnato testo, to je tisto, ki se ga po klasičnem receptu prepogiba in med plasti daje maslo, vmes pospravlja v hladilnik, zato njegova priprava traja celo večnost, Anina varianta pa je neznansko hitra, idealna za trenutne nečase. 

Vir.

Če imate raje presne sladice, morate pokukati k Špeli s Culinary journey by me in poskusiti figovo pannacotto, na Teresamisu pa vas čaka čokoladna torta z banano in arašidovim maslom.

Vir.

Potem pa prav posebna kategorija: recepti, ki so zapisani tako, da se pri njih ne pogleda le fotografij in se slini, ampak se jih prebere od prve velike začetnice do zadnje pike z velikim užitkom, ker ne gre le za dobro hrano, servirano na simpatičnih krožnikih naše blogerske zvezde, ampak tudi za fine uvode, kakršnega je k svojim še enim veganskim keksom brez glutena zapisala Zulejka z Uglašene kuhinje - čeprav so bili preizkušeno odlični že pred izboljšavo, se ne bi branili niti izpopolnjene različice s praženimi lešniki.

Vir.

Mojster zapisovanja receptur in vsega drugega povezanega s hrano pa ostaja Napo, ki se je na Kruhu in vinu tokrat igračkal ne le z besedami, ampak tudi s hrano, kuharija je igra, košarka je na sporedu, jeziti se ne smemo preveč, ker ni zdravo, evo, pa imamo: namizno verzijo balinišča, žogo v juhi iz hokaido buče, vrtiljak na mizi in torto, na kateri se lahko igramo človek ne jezi se.

Vir.

Čebulo in Alcesso, ki je resnično ne mara in ki je v tem tednu grizljala zelenjavni čips iz zelene, pastinaka in rdeče pese, smo zanalašč stlačili v isti odstavek (ho, ho, ho!:), v katerem ne bomo rekli nobene več o kuhariji niti o tem ne, kako si pripraviti malico za v službo, saj si vse to in še nekaj o tem, kako prevečkrat slepo sledimo avtopilotu navad in rutine, preberete na blogu Meta mint.

Vir.

O kuhariji res več ne bo ničesar zapisanega, zato pa moramo vsaj še enkrat omeniti hrano, in sicer zelenjavo, ki jo lahko kupite na Trubarjevi zeleni tržnici, ki sta jo obiskali dekleti z bloga Lavivavera, najbrž se na njej da kupiti tudi kakšno domačo skuto, na sliki spodaj pa je njena soimenjakinja, tisti vrh, ki se ga z našega konca sveta ne vidi, ker je skrit za Kočno in Grintovcem, več o njem pa si lahko preberete pri Hermitu na blogu Outdoor culture.

Vir.

Lep dan lahko preživite na potepu po Borovničevi poti, na kateri si namesto borovnic v tem času lahko naberete gobe, če pa raje o potovanjih le berete, pokukajte na Fogy's World, kjer lahko spremljate zabavne dogodivščine iz Berlina, ali pa obiščite RetroSpektivo, kjer najdete poročilo z roadtripa Eze, Monako in Nica. 

 

Vir.

Za konec tegale grozno dolgega zapisa pa še nekaj samo za tiste, ki ste se prebili do sem, kar pomeni, da ste vneti bralci, zato se boste razveselili tudi modrovanja o moških in flaškah z vsebino, ki ga najdete na Klikerju, zapisa o demokratizaciji zasebnega življenja, ki so ga z nami delili na Onkraj gradbišča, ali Nergačevega negodovanja nad vrečkami za pasje iztrebke, ki nikakor niso ekološke, hkrati pa so pogosto tudi zelo slabe izdelave - no, ja, pa saj enako velja tudi za vrečke za smeti, brez katerih si sploh več ne znamo predstavljati koša za odpadke, Danaja pa je zelo lepo opisala svoj odnos z bratom.

Vir.

Še posladek za resnično vztrajne (čestitke!): mladi kosi na terasi, ki si jih lahko pogledate na blogu Moj svet kuhanja in priprave sladic, mi pa naj dodamo še zanimiv posnetek, na katerem sicer ni oglašanja kosa, ker ga najbrž poznate, so pa nekateri drugi ptiči in ostale živali, ki jih lahko slišite v okolici svojega doma. Vsi ljubitelji besed, slovenščine in strešic pa se lahko včlanite v društvo PAF, ki se zavzema za osvoboditev črke ž v anglosaških deželah, več o njem pa si lahko preberete pri Tadeju na Nekje drugje.

Za nazaj in za naprej

Kar ne moreš storiti danes, prestavi na jutri, kajti jutri bo sobota in jutri bomo lahko vse, šli v hribe, jedli dobro kosilo, nalakirali nohte, si vzeli čas zase in za družabnost, pospravili stanovanje, pomili posodo, šli po nakupih in na izlet, imeli sestanek, telovadili, končno pobrali krompir in slive, prebrali knjigo, si ogledlai film, šli na koncert, se zdravo prehranjevali, zlikali perilo in tako dalje. 

Ker je načrt že tako velikopotezen in optimističen, da vanj ne moremo več zares verjeti, vam lahko lahkomiselno za jutri obljubimo eno kampanjsko objavo, v kateri bomo zajeli vse, kar smo danes zamudili, kar smo v celem tednu morda zgrešili, ker - kot smo dejali že zadnjič - med našim nečasom je po Murphyju na Đuboxu vedno največ zanimivih zapisov, ki bi jih bilo treba izpostaviti in deliti. Jutri vam servirali blogerski pregled tega tedna in tako poravnali dolgove za nazaj, za naprej pa bomo (prav tako jutri!) pripravili nadaljevalni program: še smo tu, ne obupajte nad nami, v nedeljo dobimo celo goste, za katere lahko še vedno glasujete, nato pa začnemo še z novim krogom izbiranja bloga meseca, tudi naslednji (in zelo fin!) intervju nas že čaka, dogajanje bo pestro in ne bo nam tako kmalu zmanjkalo štrene, včasih nam zmanjka le malo časa - ampak jutri ne, jutri bomo lahko vse: svakoga dana v svakom pogledu sve više napredujemo.

Ostanite z nami.

Nagradna igra: Via ofenziva in Niet v Kinu Šiška

Vir.

Rojstne dneve se najlepše praznuje z dobro glasbo, je uvodni stavek iz paralelnega vesolja, kjer se besede sestavljajo drugače kot na Đuboxu, kjer jih dajemo v stavke po svobodnem navdihu v kombinaciji z ljubeznijo do žmohtnosti jezika, čisto malo pa se trudimo tudi za berljivost, ampak ne preveč - če bi se, tale zapis ne bi imel uvoda, ampak bi začeli s pompozno najavo, takoj bi vas pozvali k sodelovanju, vam obljubili nagrado - točno vemo, kako bi morali, a si želimo zahtevnih bralcev, ki se jim ljubi prebiti čez vozle besed do središča povedi, zato vas ne smemo preveč crkljati in vam servirati zgolj enostavnih, pa tudi precej praznih pomenov, ampak vsaj malo daljšo štreno, ki jo bomo na tem mestu taktično prekinili: navsezadnje gre v nagradni igri, ki do četrtka, 12. 9., poteka na Pepermintu, za punk, za neposrednost in ostrino brez odvečnega klobasanja in baročnih naborkov sloga, za Vio ofenzivo, za Proletera, Bele rože in za Vijolice, Ruskega vohuna, za Niet.

Rojstne dneve se lahko praznuje tudi z dobrimi filmi, grafiti in stripi, vse to pa se je ta teden že ali pa se še bo znašlo na programu Kina Šiška, zato si kljub nečasu, ki vas preganja, vzemite čas in ga preglejte, predvsem pa ne spreglejte koncerta, za katerega smo si na Đuboxu že preskrbeli karte: v Kino Šiška namreč v soboto zvečer prihaja Pravi človek za kapitalizem Damir Avdić z novim albumom Human Reich - idealno darilo za vse tiste, ki jih imate radi, ali za tiste, ki v tem mesecu praznujejo rojstni dan - če ne verjamete, si še enkrat preberite uvodni stavek. :) 

Za posladek pa potentan muzički hibrid, zdrava hrana iz novega albuma: TULE.

Bratinov podarja kuharsko knjigo

Vir.

Kuhinja išče šefa, kuharska knjiga s tem naslovom pa novega lastnika: podarja jo Bratinov, za nagrado pa se lahko na njegovem blogu potegujete do petka, 13. 9.

Za zajtrk pravljice, za večerjo poezija

Vir.

Za zajtrk smo vam skuhali pravljični vrt, za večerjo pa vam ponujamo pesem Wisławe Szymborske, v prevodu Rozke Štefan: našli jo boste na blogu Klitja.

Pravljični vrt

Vir.

S pogledom se izgubite med drevesi in se potopite v svet domišljije, pri tem pa ne pozabite pokukati tudi k Maji Kastelic, ki je ustvarila tale čarobni vrt na sliki.