To se ne sme zgoditi.

Vir.

Đubox je kot nekakšen veliki brat, ki ima pod nadzorom vse, kar se dogaja na slovenskem blogovju - no, skoraj vse: če tehnologija zataji, se nam lahko zgodi, da kaj zgrešimo - naša lista slovenskih blogov za vse želje in okuse namreč deluje na podlagi RSS feeda, ki ima včasih svojo voljo in svoja pota, zato se sličice poleg objav ne pokažejo vedno, zato se kakšna objava pojavi šele s časovnim zamikom ali pa (in to je najhujše!) se kakšen od zapisov sploh ne pokaže na naši listi. 

Po Murphyju in v skladu s teorijami zarote, v katere verjamemo malo manj kot v prvo omenjenega gospoda, je vedno tako, da velikemu bratu uidejo prav tiste objave, ki jih nikakor ne bi smel spregledati - ko smo namreč ravno pri velikih bratih, lahko malo po orwellovsko še naprej parafraziramo dalje in priznamo, da imamo vse bloge na Đuboxu radi, ampak nekatere bloge imamo pa vseeno še malo rajši od drugih.

Naši dnevi potekajo nekako tako, da si lepo po vrsti, kot so hiše v trsti ali pač si sledijo zadnji zapisi na Đuboxovi listi, že pred ali celo med zajtrkom odpremo vse tiste, ki jih še nismo prebrali, vsakega lepo v svojem zavihku, najprej počekiramo tiste, ki imajo same slike, nato tiste, ki imajo med slikami tudi kaj besedila, za konec oz. za češnjico na vrhu torte pa si vedno pustimo tiste, ki jih imamo najraje: npr. Napota, Striti, Ruth, če omenimo samo nekatere (tri je pravljično število), vsekakor pa k tej zadnji skupini spada tudi naša draga gospa losulja Alcessa.

Vir.

Njen RSS feed zadnje čase štrajka oz. ne deluje pravilno, zato se je na Đuboxovo listo zataknil njen zapis z vizionarskim naslovom Napaka v sistemu, čeprav mu je sledila še ena objava, ki smo jo našli bolj kot ne po naključju. Lahko bi zapisali, da nas je njena vsebina razžalostila, ampak bližje resnici bo, če si predstavljate stripovski oblaček s strelami, lobanjami, klicaji in vprašaji - v prostem in politično korektnem prevodu: to se ne sme zgoditi.

Blogi so takšni in so drugačni, so brlogi različnih ljudi, njihova domovanja, ki imajo fasade vseh barv - nekatere nas morda bodejo v oči, drugih niti ne opazimo, tretje radi ogledujemo. Za razliko od tistih v realnosti, pri katerih popolna svoboda ne bi smela biti dovoljena, ker se hitro sprevrže v nasilje, v mavrični terorizem, pa je na blogih popolna demokracija več kot dobrodošla - pomeni, da ustvarjalec oblikuje svoj blog, tako, kot si ga želi, sam izbira teme, oblike, fotografije, vsebino, obiskovalcem pa je v skrajnem primeru vedno na voljo tudi gumbek x v desnem zgornjem kotu, ponavadi pa tudi to, da v komentarjih izrazimo svoje mnenje, če se s čim ne strinjamo.

Demokratičnost in svoboda vodita v množičnost in množični okus, ki je ponavadi zlata sredina okusov, mlačno povprečje (če hočete, mu lahko - je namreč ravno konec mature - rečete tudi Gaussova krivulja), zato je nujno ločevanje zrnja od plev: to je namen Đuboxa, ki se trudi najti tiste bloge, ki so dovolj kvalitetni, zanimivi, informativni, estetski ..., da si zaslužijo pozornost, vidnost, branost, obiskanost.

Alcessa svoj blog Moosings piše ne le redno in v kar nekaj jezikih, ampak tudi zelo duhovito in ob enem družbenokritično, hkrati pa se loteva tudi zelo raznolikih vsebin: od jezika, slovničnih problemov, kuharij, potepanj, opazovanja ptic do ekonomije (!). Njen blog je za nas zgleden primer zrnja, ki ga cenimo, zato nam to, da je napovedala skorajšnji počitek, blogersko upokojitev, nikakor ni povšeči. Seveda, gre tudi pri tem za svobodno odločitev, ampak smo pa hkrati na Đuboxu tudi malo egoistični, ker imamo pač radi kvalitetne in fajn reči, zato se s tem zapisom prvi podpisujemo pod peticijo, da Moosongs nikakor ne sme izginiti, da se to, da enega od naših najljubših blogov ne bi bilo več, nikakor ne sme zgoditi.